intervju

Ciril Horjak: Stripe iz trafike v fabrike!

Pogovarjali smo se s striparjem in karikaturistom Cirilom Horjakom – dr. Horowitzem, kot si sam rad reče. Človekom, ki je 15 let po prekinitvi študija diplomiral z odliko, ki za uvod na odru pove vic in je, kot sam pravi, netipično dobro organiziran umetnik. Sicer pa: oče štirih in vodja stripovskih tečajev, ki 12 let riše karikature in stripe v časopisu Večer – prvih je ustvaril več kot 1000, drugih več kot dvesto. 

Letos jeseni je sodeloval pri vseevropskem projektu, ki ga je zagnal vodilni danski časopis Politiken. 28 karikaturistov iz 28 držav članic Evropske unije so pozvali, naj uprizorijo svoje videnje Evrope danes, ko se je ta znašla pred velikim izzivom ­­­­­– največjim v moderni zgodovini.

Kakšno je vaše mnenje o velikih izzivih Evrope, kot so terorizem, migracije in izhod Velike Britanije iz Unije?

Bom rekel paradoksalno: mogoče Evropa še nikoli ni bila tako velika, kot je zdaj. Brexit je bil provokacija in delno mu je to uspelo. Jaz sem sprovociran, ti si sprovociran, vsi smo sprovocirani. Zdaj o tej temi razmišljamo. Seveda je ta zanka, v kateri se je znašla EU, zelo neprijetna. Brexit je preprosto napačen odgovor na pravilno zastavljeno vprašanje, kaj narediti, ker je v EU tako velika odsotnost demokratičnih postopkov pri sprejemanju temeljnih odločitev. Vsak družinski terapevt ve, da mora vsak najprej rešiti težave znotraj družine. Na tem planetu pa smo zavezani skupnim reševanjem problemov, pa naj gre za korupcijo, politiko genetike ali problem orožja, gospodarstva, česar koli. Posledica napačnih političnih odločitev pretekli desetletij je to, da preproste odgovore za avtentične probleme vedno znova uspešno najdejo »populistični politiki«. Smo v obdobju, kjer dejstva niso več pomembna in kjer vladajo populizmi. In kaj je v tem obdobju zaradi tega zelo pomembno? Novinarstvo – to je ključno.

Kakšen je položaj stripa danes? V medijih in v družbi.

Lahko postavim drzno tezo: položaj stripa se v 150 letih, odkar ga poznamo, ni bistveno spremenil, čeprav se premika včasih bolj proti centru medijske pozornosti, drugič pa je spet bolj ob robu. Spreminja se pa strukturno, v zgradbi, naklade pa ne padajo radikalno. Mojo prakso najbolje izrazi slogan: stripe premaknimo iz trafike v fabrike! Predvsem zato, ker se ukvarjam s stripi, ki želijo izobraževati in motivirati, in to počnem za medije in podjetja.

Tradicionalna prodaja stripov v knjigarnah je celo narasla, vendar je trg zelo razdrobljen. V Sloveniji denimo ni mogoče uspešno prodati ene same prevedene mange (japonsko strip, op. a.). Eden od strokovnjakov strip zelo dobro opiše kot »močna udobnost«, kar velja že vseh 150 let.

Smo Slovenci, generalno gledano, dovolj vizualno pismeni, da lahko razumemo karikature in beremo stripe?

Slovenci smo vizualno pismeni. Mislim, da je tukaj večja naloga na nas risarkah in risarjih  – mi smo premalo vizualno pismeni. To vidim po tem, ko se primerjamo s  stoletnimi tradicijami britanske, francoske ali ameriške karikature, ki so res dobro izoblikovane.

Glavno sporočilo gostov letošnjega Medijskega ogledala je bilo, da si želijo neodvisnega novinarstva, novinarjev, ki ne delajo v prekarnih razmerjih. Kakšen pa je položaj karikaturistov in striparjev? Delite z novinarji podobno usodo?

Sam delam pod obema klobukoma – sem tako karikaturist kot risar stripov. Glede karikaturistov delimo usodo prekarnih situacij. Ne veljam za slabega pogajalca in zase me ni ni strah. Skrbi pa me za tisto množico ljudi, ki jih že zdaj videvam in imajo bistveno slabše pogoje. Takšna razmerja ne smejo biti predmet samo vsakega posamičnega pogajanja med novinarji in hišami, ki jih zaposlujejo, pač pa bi jih morali urediti sistemsko, sicer bomo pečeni. Uredniška in novinarska politika sta sedaj izjemno pomembni in ju mora ščititi tudi zakon.

Bi lahko tudi karikaturisti delali potem bolje?

Razen ISIS-a karikatur nihče ne vzame tako zelo zares. Upam, da s karikaturo razjezim kakega ministra. Vem, da PR službe posameznih ministrstev skrbno zbirajo moja dela in vem, da so lahko ljudje avtentično razburjeni – kar je namen. Karikatura ima tudi namen resno prizadeti nekoga, ki je zelo vpliven. Vendar pa je moč karikature bistveno manjša, kot ji to pripisujemo. Deluje kot mikro zemljevid zapletenega medijskega sveta, je kompas na naslovnici ali pa na eni od pomembnih časopisnih strani, ki v eni sami podobi povzame dan, teden, mesec.

Ljudje želimo danes prejeti jasne informacije na kratko in učinkovito. Je strip primerna platforma, preko katere lahko do ljudi prenesemo relevantne informacije?

Smo v času, v katerem lahko s stripom in z njim sorodnimi mediji v enostavnem in jasnem vizualnem jeziku kompleksne stvari dobro in jasno razložimo. Velja pa tudi drugo, nismo zgolj v času, ko se samo skrajšujejo pozornosti gledalcev. Priča smo tudi izjemno natančnim branjem. Tudi velike in dolge zgodbe imajo svoj prostor, ne samo kratke, poenostavljene informacije.

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna

*

Captcha Captcha Reload

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Current day month ye@r *