novice

Lektorski pogled na novinarske izdelke

Povzetek jezikovne delavnice za novinarje (4. 10. 2017)

Lektorski pogled na novinarske izdelke

Novinarsko poročanje je odgovorno početje, saj zahteva po eni strani objektivno točno vsebino, in to čim prej, po drugi strani pa naslovniki pričakujemo, da bo to podano jezikovno pravilno. Novinarji imajo torej tako vlogo obveščati kot tudi jezikovno vzgajati, a se tega drugega premalo zavedajo oni sami, novinarji, in tudi njihovi nadrejeni, uredniki, odgovorni uredniki, lastniki medijskih hiš. Če pa bi se vsi ti zavedali, da nastopajo tudi v vlogi pomembnega ustvarjalca jezikovne norme, saj postaja to, kar iz dneva v dan beremo in poslušamo, za javnost vzorec za posnemanje, bi vsi skupaj o jeziku več razmišljali in bi bila skrb za jezik, z obveznim občasnim osveževanjem znanja, prva zahteva. V današnjem času, ko je vse podrejeno samo denarju in zniževanju stroškov, pa je utopično pričakovati, da bo v novinarskih okoljih predvideno kaj časa (in sredstev) za jezikovno usposabljanje in da bodo šefi zahtevali in podpirali čim večjo jezikovno kultiviranost pišočih. O tem je napisala odličen članek novinarka Tatjana Pirc v reviji Dialogi (2016, številka 7-8). In ker je skrb za jezik zato prepuščena vsakemu posebej in v najboljšem primeru lektorski službi posamezne medijske hiše, postajajo mediji eden najvplivnejših jezikovnih onesnaževalcev, s tem pa se vključujejo v začarani krog, ki stopnjuje slovensko jezikovno neuspešnost, to je krog, ki ga predstavljajo današnja z vsem drugim prezaposlena družina, šola, v kateri morajo na vseh stopnjah vsi izdelati, in mediji, ki se borijo samo za naklado in za ‘pokrivanje dogodkov’. Zaradi takega stanja s(m)o lektorji še najbolj podobni gasilcem, ki varujejo jezik pred najhujšim, namesto da bi bili prvi, kritični bralci, jezikovni svetovalci, (sprejet strokoven) podaljšek šolskega jezikovnega učnega procesa. In jezika tako ne ogroža angleščina, pač pa predvsem jezikovna brezbrižnost slovensko govorečih in pišočih. Ker pa so tudi med novinarji taki, ki bi radi sami, brez pomoči pisali (in govorili) pravilno, naj tu opozorim na odličnega sodobnega ‘prvega pomočnika v sili’, portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU ZRC fran.si, na katerem najdeš podatke iz pravopisa, SSKJ, vrste slovarjev, odgovore jezikovne in terminološke svetovalnice … Zelo uporabno in vedno pri roki!

Na delavnici smo obdelali nekaj čisto tehničnih napotkov za delo z računalnikom, npr.  vezaj in pomišljaj ter nedeljivi presledek, pogledali, kako različno lahko popravljajo različni lektorji (izgradnja, proučiti, kdajkoli) in obravnavali nekaj najpogostejših težav s predlogi (poleg, zraven, razen; prek, preko, čez; skozi; brez da bi!)  in členki (sicer, ne nazadnje, temu ni tako!), pa prislovi časa (pravkar, tačas ≠ zdaj, sedaj. dlje časa) in z nekaj samostalniki (10. letnica, 10-obletnica; prisluhi, déležniki/deléžniki, špekulacija; dogodek, prireditev).

Na tej točki smo končali, ker nam je zmanjkalo časa, že pripravljeno gradivo o tipičnih napakah v novinarskih besedilih pa obsega še pregibanje, ujemanje, pridevnike, zaimke, glagol, skladnjo in frazeme.

Celoten povzetek delavnice je dostopen na povezavi.

V okviru novinarskega festivala Naprej/Forward je 17. novembra predvidena obravnava tujih zemljepisnih imen.

Darja Tasič, nekdanja lektorica Radia Maribor, v imenu Lektorskega društva Slovenije

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna

*

Captcha Captcha Reload

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Current day month ye@r *