iz medijev

V razpravi o začasnih odredbah zoper medije tudi opozorila o dolgotrajnih sodnih postopkih

Ljubljana, 7. februarja – V novinarski skupnosti odmevajo nedavne začasne odredbe in tožbe, vložene zoper medije, zato je Društvo novinarjev Slovenije s torkovo okroglo mizo začelo razpravo o njihovi upravičenosti. Sogovorniki iz medijskih vrst so opozorili na dolgotrajne postopke, pravni poznavalci pa na nenavadnost začasnih odredb v primeru Reporterja in portala Pod črto.

Odgovorni urednik revije Reporter Silvester Šurla je spomnil, da je v sredini decembra ljubljansko okrajno sodišče podjetju Reporter Media prepovedalo objavljati podatke iz zasebnega življenja zakoncev Login, ki sta v javnosti postala znana z razvojem in prodajo podjetja Outfit7. V primeru kršitve jim je sodišče zagrozilo s 100.000 evri kazni, ki lahko, če se ponavlja, naraste na milijon evrov.

Šurla pravi, da razlogov za takšen ukrep zakoncev Login ne razume, saj je bil prispevek naravnan izrazito pozitivno. Opozoril je, da sta se Loginova sama odrekla svoji zasebnosti, saj pogosto nastopata v medijih, zato so ju pri tedniku prepoznali kot javni osebnosti. Tožbe proti novinarjem po njegovem mnenju ne vplivajo samo vzgojno za nadaljnje korektno delo, ampak tudi represivno. “Vsakič, ko se odločimo, da bomo pisali o kakšni bolj problematični zadevi, preigramo razne scenarije, kaj bi se lahko zgodilo,” je dejal.

Po pojasnilih odvetnika Roka Čeferina gre v takih primerih poročanja za navzkrižje med pravico do svobode izražanja oziroma pravico javnosti do obveščenosti in pravico do zasebnosti, a točne meje ne določa noben veljaven predpis. Pri javnih osebah so dovoljeni večji posegi v njihovo zasebnost. Kot kaže sodna praksa, tisti, ki sam odpre svoja vrata v zasebnost, ne more vedno izbirati, o čem bodo o njem poročali. “Javnost se ima pravico zanimati za življenje javnih oseb, te pa morajo razumeti razumne posege v njihovo zasebnost,” je pojasnil Čeferin.

Primer Reporterja in zakoncev Login, ki sta po oceni odvetnika in specialista za medijsko pravo Emila Zakonjška javni osebi, po njegovem mnenju odstopa od vseh podobnih primerov. Ne pozna namreč primera, ko bi bila taka začasna odredba izdana na osnovi tega, kar je medij nameraval objaviti. Poleg tega je odredba nedoločna, morala pa bi biti povsem jasna. Po njegovem prepričanju tako začasna odredba ne bi smela vzdržati. Ne strinja pa se z nekaterimi odzivi, da je to “usoden napad na svobodo obveščanja ali da je to cenzura”.

Državno pravobranilstvo je z zdaj že pravnomočno začasno odredbo doseglo umik štirih člankov o sojenju nekdanjemu direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) na portalu Pod črto. Državno pravobranilstvo je napovedalo tudi civilno odškodninsko tožbo zaradi blatenja ugleda Sove. Ob tem je ustanovitelj in odgovorni urednik portala Pod črto Anže Voh Boštic opozoril, da sodni postopki v takih primerih trajajo nerazumno dolgo. “Izdana začasna odredba je hud poseg v medij, ki ima lahko tudi ustavne posledice,” je dejal. Tudi on je izpostavil, da grožnje s tožbami lahko vplivajo na delo novinarjev.

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna

*

Captcha Captcha Reload

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Current day month ye@r *