iz medijev, kolumna

Konec novinarstva po Julesu Vernu

Razlogi za izumrtje novinarskega poklica so bili Vernovsko pronicljivi in presenetljivo natančni, čeprav so bili napisani že leta 1863.

Ko so potomci Julesa Verna, znanega francoskega futurističnega pisatelja iz 19. stoletja, pred dvajsetimi leti pospravljali družinsko hišo, so našli star sef in v njem še starejši rokopis. Ugotovili so, da je Verne napisal še en roman, ki ni bil nikoli objavljen in se je dogajal v Parizu dvajsetega stoletja. Prvi založnik ga je zavrnil, poznejši upravljavci njegove zapuščine ga niso upali objaviti, ker so se bali, da je preveč neverjeten. Zato je preživel dobro stoletje za okovanimi vrati.

Glavni lik romana Michel Dufrénoy bi se težko rodil v manj primernem zgodovinskem obdobju. Fakulteta mu je ravno podelila nagrado za najboljšo pesem v latinščini, zato se ni upal pokazati doma. Nosilci takšnih priznanj so veljali za največje zgube, saj sta družbi vladala znanost in podjetništvo. Inženirji so gradili napredno infrastrukturo, podjetniki so se ukvarjali z denarjem ter prevzeli še nekdanje vloge politikov in državnih uradnikov. Umetnosti ni bilo več niti v muzejih, ker ni bilo muzejev. V knjižnicah so izposojali knjige o enosmernem toku, obrestnem računu in konstrukciji nadzemne železnice, Balzaca se je morda spomnil samo še kak upokojen profesor. VEČ

Objavljeno v Delu.

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna

*

Captcha Captcha Reload

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Current day month ye@r *