SNS zahteva zaščito medijev pred škodljivimi lastniki in političnimi pritiski

IZJAVA ZA JAVNOST, SPREJETA NA 31. REDNI SKUPŠČINI SINDIKATA NOVINARJEV SLOVENIJE

V Sindikatu novinarjev Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo spreminjanje razmer na medijskem trgu in ponavljajoče se ogrožanje lastniških in finančnih podlag za delovanje medijev v Republiki Sloveniji.

Zadnji postopki prodaje dnevnika Večer kažejo na možnost, da bo ugleden, zaupanja vreden medij z dolgoletno tradicijo končal v rokah lastnikov, ki so v preteklosti v javnosti zasloveli po odpuščanju novinarjev, kot množični kršitelji pravic novinarjev zaposlenih v medijih v njihovi lasti, po nespoštovanju in izigravanju delovno-pravne in medijske zakonodaje. Nepreglednost postopka, skrita za interesi zasebnih lastnikov, odpira vrsto vprašanj o motivih za nakup Večera, o ceni, po kateri bo Večer prodan novemu lastniku. Ta, po doslej znanih ponudbah, nikakor ne bo dosegla vrednosti, po kateri je Delo kupilo Večer, kar pomeni, da so znotraj istega posla ogroženi finančni temelji dveh največjih tiskanih medijev v državi. Sindikat novinarjev Slovenija zato poziva Ministrstvo za kulturo RS in Javno agencijo RS za varstvo konkurence, da v okviru svojih pristojnostih skrbno preverita in pretehtata zakonitost prodaje Večera in vse posledice, ki bi jih ta lahko imela za ves medijski prostor v državi, ter preprečita nadaljnje povzročanje škode slovenskim medijem.

Politične stranke in liste, ki bodo nastopile na bližajočih se predčasnih parlamentarnih volitvah, na katere odhajamo 13. julija, pozivamo, da se v času predvolilne kampanje odrečejo populističnim in neverodostojnim obljubam o varčevanju oziroma o prispevku k blaginji državljanov z ukrepi, kakršen je ekonomsko neutemeljeno zniževanje RTV-prispevka. Ustrahovanje javne radiotelevizije pred volitvami je nedopusten politični pritisk, ogrožanje osnov, na katerih je bilo zasnovano delovanje javnih medijev po Drugi svetovni vojni, med katerimi sta izpostavljena javni interes in finančna avtonomija javnih medijev, pa je nevarno poigravanje s temeljnimi načeli, človekovimi pravicami ter političnimi svoboščinami, na katerih so bile ustanovljene vse demokratične države in družbe v sodobni Evropi.

Od Vlade RS in Državnega zbora RS, ki bosta oblikovana po volitvah, pričakujemo, da bosta nemudoma pristopila k oblikovanju nove medijske zakonodaje, ki bo odprla možnosti novih poslovnih modelov in povezovanja medijev, s tem pa njihovo lažje preživetje na trgu, ki bo preprečevala škodljivo lastniško povezovanje, koncentracije lastništev in uveljavljanje lastniških povezav za uresničevanje interesov, ki so v nasprotju z naravo delovanja in družbeno odgovornostjo medijev. Nova medijska zakonodaja mora krepiti tako javni kot zasebni medijski sektor, vzpostaviti smiselno in velikosti trga primerno konkurenco med obema sektorjema, ter odpraviti ovire, ki so preprečevale oblikovanje kakovostnejše ponudbe medijev, zlasti na regionalni ravni in v povezavi z novimi storitvami in tehnološkimi platformami, na katere prehajajo sodobni mediji.

S spremembami medijske zakonodaje je potrebno urediti status vse večjega deleža samostojnih in honorarnih novinarjev, zavedajoč se posebnega družbenega pomena medijev in zavedajoč se nevarnosti, ki jo predstavljajo pritiski na finančno varnost in eksistenco novinarjev s strani neodgovornih lastnikov, ki medije kupujejo zaradi osebnega bogatenja, upravljajo pa tako, da jih izčrpavajo in uničujejo temelje njihovega obstoja. S tem ogrožajo tudi delovna mesta v vrsti dejavnosti, ki so tesno povezane in odvisne od obstoja medijev. V tem kontekstu je potrebno zavarovati tudi načela socialnega dialoga in kolektivnega dogovarjanja, ter zagotoviti spoštovanje Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje v vseh medijih v Republiki Sloveniji.

V primeru RTV Slovenija spremembe zakonodaje morajo zagotoviti učinkovitejše upravljanje in vodenje javnega zavoda, odpravo birokratskih ovir pri njenem delovanju, ki onemogočajo hitrejšo posodobitev in prehod na primernejšo organizacijo RTV Slovenija, odpraviti pravne in postopkovne nejasnosti pri imenovanjih vodilnih kadrov, zmanjšati neposreden vpliv politike na kadrovsko politiko javne radiotelevizije, in zagotoviti njeno stabilno financiranje.

V Ljubljani, 18.6.2014

 

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna

Captcha Captcha Reload