Informacijska pooblaščenka o novinarskih adremah

V sodelovanju s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi smo se obrnili na informacijsko pooblaščenko s prošnjo za mnenje glede dopustnosti kontaktiranja novinarjev na njihove službene naslove zaradi obveščanja o dogodkih po novi Splošni uredbi o varstvu podatkov.

Neobvezujoče mnenje informacijske pooblaščenke objavljamo v celoti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP meni, da se uporaba kontaktnih službenih podatkov novinarjev za namen obveščanja javnosti lahko šteje za zakonito po Splošni uredbi, na podlagi členov 6 (1f) za zasebni sektor oziroma člena 6 (1e) v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1 za javni sektor – torej brez predhodne konkretne privolitve novinarja, pod pogojem, da so podatki zakonito pridobljeni. Ob tem pa mora biti novinar najpozneje ob prvem komuniciranju tudi ustrezno obveščen o možnosti ugovora zoper pošiljanje obvestil (mora biti obveščen o pravici po členu 21 Splošne uredbe).

IP opozarja, da se ločeno od zgoraj navedenega obravnava vprašanje zakonitega zbiranja podatkov novinarjev (na kateri podlagi so upravljavci in obdelovalci podatke pridobili).

O b r a z l o ž i t e v:

Uporaba kontaktov novinarjev (npr. adreme, kjer so tudi e-naslovi novinarjev, ki lahko predstavljajo osebne podatke) za namen obveščanja o dogodkih in drugih vsebinah je obdelava osebnih podatkov novinarjev. Obdelava osebnih podatkov po Splošni uredbi je dopustna, če obstaja katera od pravnih podlag, ki jo določa člen 6 (1) Splošne uredbe. Po členu 6 (1e) Splošne uredbe je obdelava zakonita, kadar je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Po členu 6 (1f) je obdelava zakonita, kadar je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Delo medijev (in s tem novinarsko delo) je po 4. členu Zakona o medijih opredeljeno kot javni interes, kadar gre za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti; za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev; za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete; za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev; za kulturo javnega dialoga; za utrjevanje pravne in socialne države; za razvoj izobraževanja in znanosti.

IP se strinja z izhodišči v vašem dopisu, da nedvomno obstaja legitimen interes, da lahko organizacije (tako javnega kot tudi zasebnega) obveščajo javnost o svojem delu, dogodkih in drugih vsebinah. Nedvomno torej obstaja zakoniti interes v smislu točke 6 (1f) Splošne uredbe, za zasebni sektor, da lahko uporablja zakonito pridobljene osebne podatke novinarjev za obveščanje o dogodkih in drugih vsebinah, ki jih želijo razširiti do splošne in specifične javnosti. Subjekti na strani javnega sektorja pa nosijo celo odgovornost obveščati javnost o svojem delovanju. Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (po katerem delujejo izvajalci javne službe varstva kulturne dediščine – muzeji, galerije, itd.) sodi v okvir javne službe varstva kulturne dediščine tudi »predstavljanje javnosti«. Javni sektor je zavezan posredovati javnosti tudi informacije na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, in področnih predpisov, ki zahtevajo transparentno delovanje javnega sektorja. Iz tega torej nedvomno izhaja javni interes, da institucije javnega sektorja obveščajo javnost o svojem delu in zanimivostih z njihovega področja delovanja.

IP dalje izpostavlja poseben status novinarskega dela, ki je po Zakonu o medijih opredeljeno kot »javni interes«. Glede na naravo svojega dela torej novinarji lahko upravičeno pričakujejo, da bodo njihove osebne službene kontaktne podatke uporabljale organizacije, ki želijo vsebine razširiti do javnosti. Iz tega izhaja tudi, da ko organizacije uporabljajo službene kontakte novinarjev za posredovanje sporočil javnosti in drugih podobnih vsebin, takrat ne gre za nesorazmeren poseg v zasebnost novinarjev. Glede na navedeno je torej lahko podlaga za uporabo osebnih podatkov novinarjev za namen pošiljanja obvestil za javnost, člen 6 (1f) – za zasebni sektor oziroma člen 6 (1e) v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1 – za javni sektor.

IP še dodaja, da ima po členu 21 Splošne uredbe posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, ki temelji na točki (e) ali (f) člena 6(1) Splošne uredbe. Po izrecni določbi uredbe pa mora organizacija na to pravico posameznika tudi izrecno opozoriti najpozneje ob prvem komuniciranju z njim in mu to pravico predstaviti jasno in ločeno od vseh drugih informacij. Iz navedenega torej izvira zahteva, da organizacije najpozneje ob prvem komuniciranju z novinarjem, v sporočilu jasno navedejo, da ima novinar kadarkoli možnost ugovarjati in zahtevati, da se njegovi osebni podatki prenehajo obdelovati za namen obveščanja o vsebinah za javnost (torej, da mu prenehate pošiljati obvestila).

Ob zgoraj navedenem IP opozarja, da se v tem mnenju IP opredeljuje le do podlag za uporabo podatkov novinarjev za obveščanje, in NE do podlag za zbiranje osebnih podatkov novinarjev. Vsaka organizacija mora zagotoviti, da je osebne podatke novinarjev zakonito zbrala (npr. prek neposrednega kontakta novinarja (e-sporočilo, vizitka …), iz podatkov objavljenih na spletni strani medijske hiše, itd.). Na ta način morajo biti organizacije zlasti pozorne, če imajo npr. podatke novinarjev zbrane brez neposrednega kontakta z novinarjem (npr. z »odkupom adreme«), potem je takšna zbirka lahko nezakonita.

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna

Captcha Captcha Reload