Unesco: Vsake štiri dni je ubit en novinar

Pariz, 22. novembra – V letih 2016 in 2017 je bilo po vsem svetu ubitih 182 novinarjev oz. vsake štiri dni eden, večina teh zločinov pa ostaja nekaznovanih. Ti napadi, ki so odraz skrajne cenzure, kažejo na ekstremna tveganja, s katerimi se lahko srečujejo ljudje v tem poklicu, opozarja Unesco v letnem poročilu.

V letu 2016 sta bila ubita 102 novinarja, lani pa je število njihovih smrti nekoliko upadlo – ubitih jih je bilo 80. Ta trend upadanja se sicer letos ne nadaljuje, saj so enako število smrti novinarjev zabeležilo do 9. oktobra, kaže poročilo o varnosti novinarjev in nevarnosti nekaznovanosti.

Nekateri izmed ter napadov so se zgodili v državah, ki jih do zdaj ni pretresalo nasilje nad novinarji. V letu 2016 so bile za predstavnike tega poklica najbolj nevarne arabske države, kjer so zabeležili 32 odstotkov vseh njihovih smrti v tem letu, lani pa so bili najbolj ogroženi v Aziji, kjer so zabeležili 27 odstotkov vseh lanskoletnih žrtev tega poklica. Med najbolj nevarnimi državami za novinarje sta bili sicer v obeh letih Mehika in Afganistan, kjer so jih v tem obdobju ubili skupno 50.

V preteklih letih je začelo naraščati tudi število novinarjev, ubitih zunaj vojnih območij. Kar 55 odstotkov novinarjev je bilo namreč lani ubitih v državah, kjer ne potekajo oboroženi spopadi. Številne žrtve so sicer poročale o drugih perečih vprašanjih, kot so korupcija, tihotapljenje in politične nepravilnosti.

V primerjavi s predhodnimi leti so v posamezni državi najbolj ogroženi domači novinarji. Med žrtvami se nadaljuje tudi trend naraščanja števila novinark, kljub temu pa med ubitimi še vedno prevladujejo moški.

Unesco je v poročilu še opozoril, da večina teh zločinov ostaja nekaznovanih. V minulih 12 letih je bilo po podatkih organizacije ubitih 1010 novinarjev, zgolj zoper 115 primerov pa je potekala sodna obravnava, ki je vodila v obsodbo storilcev. 89 odstotkov vseh primerov tako ostaja nekaznovanih, kar po navedbah Unesca napadalce dodatno spodbuja h tovrstnim zločinom ter vodi v samocenzuro znotraj tega poklica in tudi javnosti.

Poročilo se sicer osredotoča zgolj na žrtve smrtonosnih napadov na novinarje, ki pa so po navedbah Unesca zgolj vrh ledene gore. Novinarji so namreč pogosto žrtve tudi nesmrtonosnih fizičnih napadov, ugrabitev, nezakonitega pridržanja, groženj, nadlegovanja, žrtve pa so lahko tudi njihove družine, še opozarja organizacija.

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna