Ministrstvo pri izdaji soglasja ni tehtalo javnega interesa

Ministrstvo za kulturo je izdalo predhodno soglasje Večeru in Dnevniku za ustanovitev nove družbe DV mediji, ki naj bi izdajala Dnevnik in Večer, njuna spletna portala in priloge. Kot navajata medijski družbi, bo predvidoma od sedanjega izdajateljskega portfelja Dnevnika ostal le še Nedeljski dnevnik in revija Razvedrilo, Večer pa iz združevanja izloča Podjetje za informiranje Murska Sobota, ki izdaja pomurski Vestnik.

Napovedane lastniške in organizacijske spremembe kažejo, da bo novo podjetje prevzelo izdajanje medijev, ki so v težavah, na matičnih družbah pa ohranilo dobičkonosne izdaje. Na novo podjetje bodo zaposlili tudi vse novinarje, kar bo priložnost za novo sistemizacijo delovnih mest, nižanje že pridobljenih pravic in morebitno odpuščanje. Upravičena je torej skrb, da bo nova družba izpostavljena veliko večjim poslovnim in finančnim tveganjem, posledično pa je lahko ogrožen tudi obstoj splošnoinformativnih dnevnikov, ki sta doslej pomenila steber poslovanja sedanjih izdajateljev.

Ministrstvo v postopku izdaje soglasja javnega interesa vsebinsko sploh ni presojalo. Društvo in sindikat ter sveta delavcev Večera in Dnevnika smo želeli javni interes in interes zaposlenih v obeh družbah zagovarjati kot stranski udeleženci v postopku. Ministrstvo je sicer priznalo, da delujemo v javnem interesu na področju medijev, vendar je našo zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, da nimamo pravnega interesa, utemeljenega v zakonu, saj bi bila podlaga zanj lahko le neposredna osebna korist. Ob tem se sprašujemo, kdo je v postopku sploh varoval interes javnosti po raznolikih in kakovostnih medijih. Ministrstvo za kulturo je pri izdaji soglasja sledilo samo kvantitativnim merilom za presojo, torej oglaševalskemu deležu in deležu na upoštevnem trgu. Ni pa tehtalo javnega interesa in se ukvarjalo z morebitnimi tveganji in posledicami tega združevanja na ponudbo medijskih vsebin za javnost.

Ministrstvo za kulturo ima torej ekskluzivno pravico za presojo javnega interesa v medijih, hkrati pa te pravice ne izvaja tudi zaradi neustrezne zakonodaje, za katero pa je samo pristojno. Zastopanje javnega interesa odreka novinarskim organizacijam, ki smo zaskrbljene tudi zaradi potencialnega odpuščanja novinarjev, ukinjanja samostojnih uredništev ter zmanjševanja delovnopravnih in drugih pravic zaposlenih. Zato razmišljamo o izpodbijanju zavrnitve udeležbe v postopku na sodišču.

Po našem mnenju je pomanjkljiva tudi zgolj opravljena tehnična presoja ministrstva. Po odločbi Urada za varstvo konkurence, predhodnika Agencije za varstvo konkurence, iz leta 2009, ki je presojal Delov prevzem Večera, namreč upoštevni proizvodni trg splošnoinformativnih dnevnikov sestavljajo le štirje dnevniki, poleg Večera in Dnevnika še Delo in Primorske novice. Na podlagi tega je urad takrat ocenil, da gre za nedovoljeno koncentracijo. Po enaki logiki je upoštevni trg splošnoinformativnih dnevnikov leta 2017 (skupaj s Svet24, ki leta 2009 še ni izhajal, in za katerega je ministrstvo v drugem postopku sicer ugotovilo, da ni splošnoinformativni dnevnik) znašal 94.916 izvodov, Dnevnik in Večer pa na njem skupaj dosegata 44,88-odstotni delež, kar je nad štiridesetimi odstotki. Ker ministrstvo pri presoji ni upoštevalo le splošnoinformativnih tiskanih dnevnikov, je ugotovilo, da je skupni delež Dnevnika in Večera le 27,26 odstotka, zato ni podlage za zavrnitev soglasja k združitvi.

Ker medijski regulator svojega dela ni opravil korektno – na potezi je sicer še Agencija za varstvo konkurence – lahko pričakujemo nadaljevanje napovedanega združevanja.

V tem primeru od uprav medijskih hiš pričakujemo:

  • Dolgoročno ohranitev dveh dnevnikov – Večera in Dnevnika, ki morata tudi nadalje delovati s samostojnima uredništvoma v okvirih novinarske avtonomije.
  • Da združevanje ne bo izgovor in povod za odpuščanje. Delavci morajo na novo družbo prenesti vse pravice iz obstoječih pogodb o zaposlitvi, vključno z obstoječimi višinami plač.
  • Da združevanje ne bo razlog za premeščanje novinarjev na nižja delovna mesta in se vsebina dela novinarjev ne bo spreminjala brez njihovega soglasja.
  • Vodstvi podjetij pozivamo k večji transparentnosti in sprotnemu obveščanju delavcev z ukrepi, ki jih pripravljajo. To zaupanje sta upravi že spodkopali, ko sta svetoma delavcev zavrnili vpogled v projektno dokumentacijo. Kljub več pozivom podrobnosti vsebine načrtovane združitve še vedno nista predstavili.

Ob upoštevanju teh zahtev bi lahko združevanje Večera in Dnevnika prineslo tudi pozitivne sinergijske učinke in tvorno sodelovanje med uredništvi, kar bi v trenutnih razmerah, ko v redakcijah primanjkuje kadra, lahko prineslo kakovostno dopolnilo vsebin, posebej na lokalnih ravneh, na katerih sta oba medija tradicionalno močna. Vsekakor pa ostajajo tudi številni pomisleki in tveganja, ki lahko močno presežejo morebitne kratkoročne pozitivne poslovne učinke. Znova opozarjamo na ohranitev dveh samostojnih medijev predvsem v interesu njihovih bralcev kot tudi širšega slovenskega medijskega prostora in s tem tudi kakovostnega in profesionalnega novinarstva.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna