Delo kljub dolgoletni vlogi osrednjega nacionalnega medija deli negotovo usodo časopisov

Ljubljana, 8. januarja – Časopis Delo bo v sredo slovesno zaznamoval svojo 60-letnico. Medijska stroka poudarja, da je bilo Delo v minulih desetletjih nedvomno osrednji nacionalni medij, ki pa se v zadnjih letih, enako kot drugi časopisi doma in po svetu, sooča s krizo. Tudi v društvu novinarjev opozarjajo na velik pečat, ki ga je Delo pustilo v domačem medijskem prostoru.

Delo je nastalo z združitvijo časopisov Ljudska pravica in Slovenski poročevalec. Prva številka je izšla na praznik dela, 1. maja 1959. Ob 60-letnici časopisa bo v sredo v ljubljanskem Cankarjevem domu slovesnost, ki bo tudi priložnost za razglasitev Delove osebnosti leta 2018. Osrednji govornik bo predsednik državnega zbora Dejan Židan.

Delo kot osrednji nacionalni medij najbližje vlogi »newspaper of record«

Predstojnik katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jernej Amon Prodnik je v izjavi za STA ocenil, da je bilo Delo na nacionalni ravni najbližje temu, čemur v anglosaškem svetu pravijo »newspaper of record«, torej referenčna periodična publikacija, ki izstopa tako po nakladi kot po obsegu tematik, ki jih pokriva.

Po njegovih besedah takšen medij ne spregleda dogodka z večjo težo, sočasno pa ga za referenco jemljejo tudi drugi mediji, novinarji in odločevalci. »Delo je bilo temu najbližje, poleg tega je edino imelo res razvejano dopisniško mrežo na mednarodni in lokalni ravni. Zaradi lokalnih dopisnikov je bilo vplivno in prisotno v vseh delih Slovenije, kar ni veljalo za druge splošnoinformativne časopise,« je izpostavil.

Kot je opozoril, pa se časopisi zdaj v večini sveta soočajo z večplastno krizo, ki je povezana predvsem s spremembami ekonomskih modelov, saj njihove naklade padajo, kar sočasno vpliva tudi na oglaševalske prihodke, ki so bili eden izmed njihovih ključnih virov financiranja. »Časopisi, tudi Delo, so se na to odzvali z odpuščanji, kar je prineslo dodaten upad naklad, tako da to avtomatično sproža spiralo navzdol,« je izpostavil.

Amon Prodnik: Kredibilnost medija se gradi dolgo, izgubi pa zelo hitro

Mediji se po besedah Amona Prodnika enako kot številne druge institucije tako soočajo s krizo legitimnosti: »V Sloveniji je ta težnja le še bolj intenzivna, ker je lastništvo medijev nejasno ali prikrito, interesi lastnikov so pogosto drugačni od interesov javnosti. Delo je poleg tega ob privatizaciji Pivovarne Laško pred desetletjem doživelo izjemne politične napade, ki so mu znatno zbili tako naklado kot kredibilnost.«

Kredibilnost pa je pri medijih osrednja stvar, gradi se jo dolgo, izgubi pa lahko zelo hitro, je poudaril. Spomnil je, da je Delo »v relativno kratkem času zapustilo zelo veliko kvalitetnih novinarjev, ki jih je težko nadomestiti, lokalna dopisniška mreža usiha, obstajajo špekulacije, da lastnik časopis uporablja za zasledovanje svojih drugih poslovnih interesov«.

»Skratka, Delo izgublja vlogo, ki jo je imelo v preteklosti, čeprav morda krivda ni izključno na njih samih,« je povzel. Po njegovem mnenju na krajši rok časopisi še ne bodo videli svetlejše prihodnosti, ker ne gre za spremembe, ki bi bile omejene na nacionalno okolje, poleg tega pa neustrezna medijska zakonodaja le še otežuje že tako težavno situacijo.

»Morda tako ignorantski odnos do medijske zakonodaje niti ni presenetljiv, saj lahko zakonodajalcu celo odgovarja, da se morajo mediji ukvarjati predvsem sami s sabo – posebej glede na to, da je ena izmed osrednjih funkcij medijev nadzor nad politiko, časopisi pa pri tem zgodovinsko gledano še posebej izstopajo,« je dodal Amon Prodnik.

Lesjak Tuškova: Delo doleteli kapitalski pretresi, politični pritiski in preizkusi novinarske avtonomije

Tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ugotavljajo, da je Delo v šestih desetletjih pustilo pomemben pečat v slovenskem medijskem prostoru, (so)oblikovalo novinarstvo ter se vpisalo v zgodovino slovenskega novinarstva z veliko dobrimi novinarskimi imeni v močnih redakcijah. Zdaj pa z drugimi resnimi tiskanimi mediji deli usodo drastičnega padanja naklad, je v izjavi za STA opozorila predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.

Po njenih besedah je Delo doletelo več pretresov, povezanih s kapitalskimi in političnimi pritiski, tudi preizkusov uredniške in novinarske avtonomije, ki so puščali posledice: »Preteklost je pokazala, da so bili vsi poskusi zlorabe vsebine časopisa za politične, kapitalske ali druge interese škodljivi za časopis in blagovno znamko.«

Izrazila je obžalovanje, da je Delo v zadnjem obdobju zapustilo veliko dobrih novinarjev, »(pre)večim so se odpovedali ali pa so novinarji zaradi lastniških in vsebinskih sprememb odšli sami«. Poglavje o odpuščanju novinarjev pa po njenih besedah tudi glede na sporne načine bržkone ne more biti v čast hiši, ki se trudi obdržati ugled.

»Kot na drugi strani, resnici na ljubo in ob nujni (samo)refleksiji, enako velja za premile reakcije novinarskih organizacij ob odpuščanjih. Premalo je bilo kolektivnosti in solidarnosti v profesiji ob odpuščanjih, zlasti na Delu, ki je veljalo za steber kakovostnega novinarstva in kjer bi bila prav zato potrebna odločnejša in pogumnejša novinarska reakcija, ki je zdaj že zamujena zgodba,« meni Lesjak Tuškova.

Vendarle je po njenih besedah treba poudariti, da so na Delu še dobri, profesionalni novinarji in fotoreporterji, »čeprav nekatere pomembne redakcije in vsebine, žal, izgubljajo težo, pomen, kot so npr. lokalne vsebine, dopisništva, ki se krnijo, zunanja dopisniška mreža, notranja politika«.

»V DNS ocenjujemo, da je Delo od nekdaj imelo pozicijo branika novinarskih profesionalnih standardov in da se mora tudi danes in v tem smislu zavedati svoje širše družbene odgovornosti osrednjega časopisa. Za kakovostno novinarstvo pa je nenazadnje pomembno tudi delovanje kolektiva, v katerem ima odgovorni urednik zdaj, končno, polni mandat z izrečeno večinsko podporo uredništva,« je dodala.

Urbas: Delo tudi v prihodnje stavi na dobro zgodbo

Odgovorni urednik Dela Uroš Urbas pa je v izjavi za STA optimistično ocenil, da nikoli niso bili boljši časi za novinarstvo, kot so zdaj: »Bralcem lahko prek mnogih komunikacijskih kanalov posredujemo zgodbe v realnem času. Tisto, kar šteje, je dobra zgodba. To je naš kapital tudi za v prihodnje.«

Zadnja leta so po njegovih besedah Delu prinesla spoznanje, da se nosilci vsebin spreminjajo, dobre zgodbe pa ostajajo. Izrazil je pričakovanje, da bo tudi zakonodajalec spoznal, da spremenjena medijska krajina, spremenjene bralne navade in potrebe bralcev zahtevajo, da se med seboj povežejo različni mediji.

»Zakonodajalec mora presoditi, ali mediji opravljamo za demokracijo pomembno, nepogrešljivo nalogo obveščanja javnosti in je zato v nacionalnem interesu imeti dobre, močne in neodvisne medije,« je opozoril in spomnil, da je bilo prav Delo v svojem 60-letnem razvoju medij, ki je narekoval tempo, ki je razkrival ključne zgodbe »in ki je imel sloves: Če tako piše v Delu, potem zagotovo to drži«.

»Bil je medij z elitno pozicijo, imeti intervju v Sobotni prilogi je bil privilegij, ki so si ga želeli mnogi. V času pred elektronskimi mediji je bilo Delo za mnoge naše bralce skorajda edini stik s svetom. Dobra mreža dopisnikov pa je tudi naša prioriteta v prihodnje,« je še napovedal Urbas.

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna