Urednica zapustila Mariborski utrip

Kakšna bo prihodnost mariborskega brezplačnika, katerega izdajatelj je iz javne sfere prejel več kot četrt milijona evrov.

Časopis Mariborski utrip, ki ga gospodinjstva v Mariboru brezplačno prejemajo vsak mesec, se za obstoj na medijskem polju bori že nekaj časa. Iz 14-dnevnika je postal mesečnik, naklada je nihala in z 52.700 pristala pri 44.000 izvodih, število zaposlenih je z osem padlo na tri. Delodajalec je avtorske honorarje sicer poravnaval dokaj redno in piscem ne dolguje. A julijske številke ni bilo, četudi je časopis pretekla leta čez poletje izhajal. Nedavno ga je zapustila urednica Mojca Hanžič, hkrati 20-odstotna lastnica podjetja Mariborski utrip, v katerem sta družbenika še oče in hči Jože Lobnik (60 odstotkov) in Simona Lobnik Ambrožič.

Zakaj se je odločila za takšno potezo in kam odhaja, Hanžičeva na kratko odgovarja: “Pred mano so novi izzivi.” Ostala bo v medijski sferi, lastniški delež pa ponuja v odkup. Iz širše dostopnih evidenc je razvidno, da je v začetku junija registrirala dejavnost podjetniškega in poslovnega svetovanja Propr, s. p. Od Utripa naj bi se poslovila tudi Doroteja Mlaker, redaktorica.

Načrtujejo širitev

Večinski lastnik in direktor Mariborskega utripa Lobnik, v preteklosti tudi sam urednik, tega, kdo bo prevzel urednikovanje in kakšne spremembe se obetajo, ni maral konkretizirati. “Vsekakor si želimo našo dejavnost ne le nadaljevati, temveč tudi razvijati in širiti, saj pet let izhajanja Mariborskega utripa predstavlja dobro osnovo za to,” je sporočil in dodal: “Seveda pa v zaostrenih gospodarskih razmerah svoje zobe pokaže tudi trg, kar je že nekaj časa znano vsem slovenskim medijem, še posebej tistim, ki se financiramo zgolj z oglaševanjem.” Časopis je pred januarja 2011 ustanovljeno družbo Mariborski utrip izdajalo Lobnikovo podjetje Otip, med drugim registrirano za posle z motornim oljem, trgovino z rezervnimi deli. Kaj je namen vzporednih družb oziroma ali gre za postopno zapiranje hirajočega Otipa, ki že več let posluje z bilančno izgubo, direktor prikimava. “Nepredvidljivo in ohlajeno gospodarsko okolje zahteva takšno dinamiko poslovnih procesov in organiziranost, ki teži k optimizaciji stroškov in ohranjanju zdravih, vitkih jeder,” pravi.
Od Otipa do Utripa

Ni skrivnost, da so brezplačnik v dobršni meri vsebinsko polnila mariborska javna podjetja (Snaga, Mariborski vodovod, Nigrad, Pogrebno podjetje Maribor …) ali z direktnimi oglasi ali s piar članki. Zaznati je bilo proobčinsko usmerjenost, saj so kolumne občasno pisali celo župan in podžupani. Po podatkih Supervizorja, spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij Komisije za preprečevanje korupcije, je Otip največ prilivov prejel od ministrstva za kulturo (63.113 evrov), Mestne občine Maribor (50.088 evrov), Lekarn Maribor (41.262 evrov), Univerze v Mariboru, Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, Zavoda za turizem Maribor. Javni sektor mu je od sredine leta 2007 do sredine 2011 namenil skupaj več kot četrt milijona evrov. Delež med čistimi prihodki (od prodaje) in državnimi (lokalnimi) prilivi je iz leta v leto naraščal in v letu 2010 dosegel, da je bilo javnih sredstev v prihodkih Otipa kar 24 odstotkov. Ob tem velja poudariti, da Supervizor ne beleži transakcij z javnimi podjetji, kar pomeni, da sta omenjena znesek in delež še višja.

20.520 evrov je iz mariborske občine v letu 2010 potegnila družba za posredovanje oglaševalskega prostora Evra, ki jo lastniško obvladujeta Lobnik in Hanžičeva. Iz navedb Supervizorja je možno sklepati, da se je podobna praksa nadaljevala tudi v podjetju Mariborski utrip, kamor je največ steklo iz mariborskega Zavoda EPK 2012 (24.000 evrov), Lekarn Maribor, Lutkovnega gledališča Maribor, Občine Hoče – Slivnica. Skupaj so akterji okrog Mariborskega utripa v preteklih petih letih prejeli vsaj 303.227 davkoplačevalskih evrov. Zanimivo je, da se iz mariborskega občinskega proračuna napaja še družba Asterija za poslovno in pravno svetovanje Simone Lobnik Ambrožič in Petre Maučič Ribič, saj je prejela 17.868 evrov, 14.040 evrov so ji namenile Lekarne Maribor. Za kakšne storitve je šlo, v podjetju niso želeli pojasniti.

Avtorski mrk na RTS

Znano je, da je na nitki preživetja že več mesecev mariborska televizija RTS oziroma družba Tele 59, posredno še vedno v solastništvu Janeza Ujčiča, državnega sekretarja v Janševem kabinetu. Delodajalec zaposlenim in honorarnim sodelavcem obveznosti ni poravnal že več mesecev. Nekateri so družbo zapustili in odšli bodisi v povsem druge vode bodisi zaplavali s tokom piarja, denimo v Zavodu EPK 2012. Tisti, ki so ostali – po besedah direktorja RTS Stipeta Jeriča jih je še 20, od tega devet redno zaposlenih -, čakajo na rešitev. Za javnost so brez komentarjev. Solidarno upajo v boljši jutri. Da so težave precej alarmantne, priča tudi dejstvo, da lastnega televizijskega programa že nekaj časa ni. V pogonu so zgolj trije ustvarjalci, drugi bodo do konca avgusta na kolektivnem dopustu. V nasprotju s prejšnjimi poletji letos ni niti informativne oddaje Kronika. “Ustavili smo jo iz komercialnih razlogov,” pravi Jerič in razloži, da so jo nadomestili s kupljenimi vsebinami. Predvajajo ponovitve starih oddaj in tuje brezplačne dokumentarce. Kar se tiče tujega strateškega partnerja, s katerim naj bi pogovori za prevzem televizije tekli že od februarja, pa pravi, da bo vse jasno septembra.

Napisala Nina Ambrož, fotografija Marko Vanovšek, objavljeno v Večeru.

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna