Vir v trenutku, ko je razkrit, ni več vir

Društvo novinarjev Slovenije policijo in tožilstvo poziva, da naj ne izvajata pritiska na novinarje, da razkrijejo svoje anonimne vire ali posredujejo fotografije, iz katerih bi bilo mogoče identificirati anonimen vir.

Zagotavljanje in varovanje anonimnosti vira informacij, je eden od osnovnih mehanizmov, ki novinarjem omogoča pridobivanje pomembnih informacij v javnem interesu od virov, ki bi bili v  primeru razkritja, deležni različnih sankcij oziroma bi bilo v skrajnih primerih lahko ogroženo celo njihovo življenje. Če novinar prelomi obljubo molčečnosti, ne izgubi le konkretnega vira, ampak veliko število potencialnih virov za veliko število novinarjev v prihodnosti, kar močno ogroža nadzorno vlogo medijev in svoboden pretok za javnost relevantnih informacij. Vir v trenutku, ko je razkrit, ni več vir.

Kodeks novinarjev Slovenije od novinarja zahteva spoštovanje zaupnosti dogovorjene z informacijskim virom: “Novinar se z virom informacij, ki ga sicer lahko identificira, lahko dogovori za zagotavljanje anonimnosti. Takšen vir lahko uporabi le, če informacij ni mogel pridobiti na drug način, objava pa je v javnem interesu. Novinar je dolžan spoštovati dogovor o anonimnosti vira.” Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da je slovenska zakonodaja na področju varovanja novinarjevega vira informacij v primerjavi z evropskimi standardi pomanjkljiva. Dolžnost in pravica varovanja anonimnosti vira bi morala biti zapisana v medijskem zakonu ali pa bi morali v zakonu o kazenskem postopku med poklice, pri katerih je zapovedana poklicna molčečnost dodati tudi novinarje. V Sloveniji se zaradi pomanjkljive zakonodaje pogosto dogaja, da se novinarji, ki v uradnih postopkih nočejo razkriti svojega vira, predati neobjavljenih zapiskov in posnetkov ali neuporabljenih fotografij, lahko sklicujejo le na kodeks in so izpostavljeni pritiskom organov pregona.

Ne zanikamo legitimne pravice pristojnih institucij, da v okviru zakonskih možnosti poskušajo najti osebe, ki so razkrile podatke, vendar pa razkritja, razen v izjemnih primerih, ne bi smele zahtevati od novinarjev. V zadnjem času se zaradi usode številnih “žvizgačev” oblikuje tudi pobuda, da je zaradi varovanja svobode govora treba te osebe, kadar razkrijejo informacije izrednega javnega pomena, zakonsko zaščititi.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna