Strnite vrste za svobodo medijev!

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji medije brez redno zaposlenih novinarjev? Kaj to pove o profesiji novinarstva, kaj o lastnikih medijev in kaj o državi kot tisti, ki postavlja pogoje za delovanje novinarjev in medijev in nadzira njihovo izpolnjevanje? Pa jih res?

Politični diskurz o medijih in novinarstvu se je sicer nekoliko spremenil. Vladajoča politika svobodo medijev postavlja med svoje, javno izrečene obljube, kar je dobro. »Imamo resen namen,« smo slišali od predstavnika ministrstva za kulturo ob nedavni javni debati društva in sindikata pred 3. majem, dnevom svobode medijev, na vprašanje, ali bo država vzpostavila sheme pomoči za medije, ki jim tudi zaradi objektivnih okoliščin (majhnosti trga, nelojalne konkurence velikih spletnih ponudnikov, spremembe oglaševalskih in bralskih pristopov …) grozi neslaven konec. »Tvorno sodelujemo pri tem,« je povedal predstavnik ministrstva za gospodarstvo.

A ko se je kamera ugasnila, smo slišali tudi, da je vse odvisno od financ, pa časa, pa … Ne, v resnici je vse odvisno od politične volje.

In pomanjkanje politične volje za to, da bi ustvarila pogoje za kakovostno in neodvisno novinarstvo, je očitno globalni problem. Slovenija je letos na indeksu svobode medijev osem mest višje kot lani, s 50. smo napredovali na 42. mesto. Na prvi pogled se zdi kot uspeh, ampak kot vselej je pomemben kontekst. Novinarji brez meja ob tokratni izdaji Indeksa svobode medijev ugotavljajo, da vse več vlad in političnih oblasti ne izpolnjuje svoje vloge zagotavljanja najboljšega možnega okolja za novinarstvo in za pravico javnosti do zanesljive, neodvisne informacije in njihovo raznolikost. Razmere so se torej poslabšale praktično povsod po svetu.

Slovenija se tako na lestvici ne more odlepiti od repa držav, v katerih je stanje zgolj zadovoljivo. Zakaj ne moremo biti boljši, najboljši? Ali drugače, komu ni v interesu, da Slovenija ne ohrani močnega, raznolikega, kakovostnega, profesionalnega in etičnega novinarstva skozi široko ponudbo medijev?

Na žalost odgovor ni enoznačen. Interesov je mnogo. Zato potrebujemo jasno vizijo in odločne korake. Da medijsko svobodo namesto nekega gesla, s katerim se maha po zraku pred volitvami, prevedemo v konkretne ukrepe za zagotavljanje pogojev za delo novinarjev.

Prva velika priložnost za to je novi zakon o medijih, ki je trenutno v koalicijskem usklajevanju. V Društvu novinarjev Slovenije smo na osnutek v sklopu javne razprave pripravili številne predloge za njegovo izboljšanje. Prva in nujna naloga zakona naj bo zavezujoča podlaga za vzpostavitev shem pomoči za medije. Ne potrebujemo novih nacionalnih svetov, potrebujemo neodvisnega, kompetentnega in opolnomočenega regulatorja ter jasno sliko o tem, kaj je v javnem interesu.

Ob današnjem dnevu svobode medijev odločevalce o tem zakonu zato pozivamo, da strnete vrste za svobodo medijev. Za novinarstvo! Da delate z roko v roki in ne prelagate odgovornosti drug na drugega. Medresorsko, medstranskarsko, v prid kakovostnemu obveščanju javnosti. To je edini način, da zagotavljanje pogojev za svobodno novinarstvo ne bo ostalo le pri leporečenju, pri še eni neuresničeni obljubi, ampak bo postalo izpolnjena koalicijska zaveza. Zaveza javnosti.

Ker javnost je tista, ki si zasluži, da zanjo delamo dobro. Da bomo lahko mi izpolnili to nalogo, morata politika za to ustvariti pogoje.

V društvu novinarjev smo v sklopu javne razprave o osnutku novega zakona o medijih pripravili predloge in komentarje, ogledate pa si lahko tudi debato o razmerah v medijih in odgovorih pristojnih ministrstev nanje.