Zaupanje občinstva temelji na kakovostnih virih novinarjev
Ljubljana – Letošnja trinajsta izvedba Festivala Naprej/Forward je minila v znamenju diametralnosti med lokalnim in globalnim novinarskim poročanjem. Tudi zato se je zaključna razprava festivala z naslovom Mediji kot želeno orožje v mednarodnih odnosih dotikala vprašanja o tem, kako kljub nepoznavanju okolja, v katerem se znajdejo dopisniki in novinarji, ki pokrivajo mednarodne konflikte, poiskati zanesljive lokalne vire. Gostje odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Polona Fijavž, direktor danskega plačljivega medija Zetland Tav Klitgaard ter bolgarski novinar in analitik Nikolaj Krastev, vsi z izkušnjami s poročanjem iz tujine, so poudarili, da brez kakovostnih virov ni mogoče zagotoviti verodostojnega poročanja o zahtevnih in večslojnih mednarodnih temah. Pogovor je vodila vodja Metine liste, dolgoletna dopisnica v ZDA Nataša Briški.
Polona Fijavž, nekdanja dopisnica iz Nemčije, je uvodoma izpostavila, kako pomembno je, da imajo medijske hiše na terenu svoje novinarje, ki opazijo podrobnosti, ključne za dopolnjevanje celotne slike in konteksta. »Dopisniki moramo brati med vrsticami in uporabiti znanje, ki nas pripelje do pravih virov,« je dejala.
S slednjim se strinja tudi Nikolaj Krastev, novinar bolgarske nacionalne televizije BNT, ki iz dolgoletnih izkušenj ve, kako težko je najti kakovostne vire nekje, kjer ne poznaš nikogar. »Morda imaš celo pomankljivo znanje o situaciji in geopolitični agendi. Viri, vredni zaupanja, so zato ključni za predstavljanje ene plati zgodbe, za drugo polovico pa mora z dopolnjevanjem informacij poskrbeti novinar,« je poudaril. Krastev je s sodelovanjem z lokalnimi neodvisnimi novinarji zgradil mrežo virov, ki mu omogočajo poglobljeno razumevanje okolja, s katerega poroča.
Tudi Tav Klitgaard razume dodano vrednost novinarjev v tujini, a priznava, da je to še vedno šibka točka njihovega medija. Mednarodne zgodbe pri njih običajno niso med najbolj branimi. »Biti ‘oči in ušesa javnosti’ je gotovo pomemben steber novinarstva. A mi se zanašamo na oči in ušesa drugih,« je dejal.
Slednje pa je po besedah Fijavž tvegano početje. »Tuje tiskovne agencije so dobri viri,« je dejala, a ob tem izpostavila, da se moramo zavedati tudi, kakšno je v mednarodnih odnosih stališče njihove države do posameznih tem, saj se to odraža v njihovem poročanju.
S kakovostnimi viri se gradi tudi zaupanje občinstva
V času, ko družbena omrežja preplavljajo dezinformacije, je vprašanje zaupanja medijem še toliko pomembnejše. Klitgaard je opozoril, da novinarji ne smejo podlegati pritisku hitrosti, ki jo narekujejo platforme. »Ne moremo biti hitrejši od družbenih omrežij, v dveh minutah pač ne bomo uspeli razumeti ozadja in preveriti vseh informacij. To je boj, ki je že vnaprej izgubljen. Lahko pa v nekoliko daljšem času pripravimo vsebino, ki je vredna zaupanja,« je poudaril.
Polona Fijavž je prepričana, da v času večjih konfliktov ljudje še vedno najbolj zaupajo javnim medijem, kar je »posledica dolgoročnega dela z zanesljivimi viri«. Brez njihove kritične presoje novinarji tvegajo, da postanejo del propagandnega stroja, namesto da bi bili neodvisni poročevalci.
Klitgaard je dodal: »Kar mediji prodajamo, je zaupanje. So zgodbe, vredne zaupanja.« Verjame, da bo prej ali slej vsem postalo jasno, da vsemu, kar je najti v poplavi informacij, ni vredno zaupati.
Krastev pa je ob tem izpostavil tudi pomembnost preverjanja informacij, ki jih uporabniki širijo na družbenih omrežjih. »Če kot novinar ne preverjaš informacij, ki se širijo po družbenih omrežjih, tudi ti širiš dezinformacije,« je podčrtal. Prav zato so kakovostni viri novinarja še toliko bolj pomembni.
Partnerji Festivala Naprej/Forward 2024 so N1 Slovenija, Pro plus, Gorenjski glas, Al Jazeera Balkans, Delo, Siol.net, Slovenska tiskovna agencija, RTV Slovenija, Večer in Mestna knjižnica Kranj. Izvedbo festivala je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo RS.