Stradanje kot orožje, neukrepanje kot sokrivda

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) smo z javnim pismom ponovno pozvali Vlado Republike Slovenije k odločnemu ukrepanju ob genocidu v Gazi in sistematičnem uničevanju temeljnih človekovih pravic. Poudarjamo solidarnost z nedolžnimi civilisti in novinarji ter opozarjamo, da molk ob načrtnem stradanju pomeni sokrivdo.

Zahtevamo, da Vlada Republike Slovenije jasno in nedvoumno prizna genocid v Gazi, namesto da se skriva za mlačnimi izjavami. Simbolna poteza z nezaželenima osebama ne pomeni nič, če Izrael še vedno posluje s slovenskimi podjetji, ki s tem sodelujejo pri vojni in okupaciji.

—

Stradanje kot orožje, neukrepanje kot sokrivda

Ljubljana, 25. julij 2025

Predsednica republike, predsednik vlade, članice in člani vlade ter parlamenta,

nagovarjamo vas kot predstavniki Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) v času, ko je svet priča eni izmed najhujših in najbolj brutalnih humanitarnih katastrof našega časa. Genocid nad Palestinci spremljamo v neposrednem prenosu.

DNS in SNS izražamo neomajno solidarnost z vsemi civilisti, ki so danes dobesedno obsojeni na smrt, ker si svet – in tudi Slovenija – ne upa odločno ukrepati. Solidarnost izrekamo tudi našim kolegicam in kolegom novinarjem, ki kljub smrtonosnim razmeram vztrajajo in opravljajo svoje poslanstvo.

Pred našimi očmi se dogaja sistematično, namerno stradanje celotnega prebivalstva Gaze – ljudi, ki dneve in tedne nimajo dostopa do hrane, vode, zdravil in zatočišča. Otroci umirajo v mukah v naročju staršev, ki jih ne morejo nahraniti. Dojenčki v bolnišnicah trpijo zaradi hude podhranjenosti, humanitarna pomoč pa je blokirana. To ni nesreča, to je načrtovana, politična odločitev, genocidna strategija izraelske vlade.

To, kar se dogaja v Gazi, ni več zgolj vojni zločin, je genocid, je zločin proti človeštvu. Lakota se uporablja kot orožje, osnovne življenjske potrebščine, vključno z zdravili in pitno vodo, so odvzete pred očmi celotnega sveta.

Novinarji v Gazi so edini še živi pričevalci teh zločinov. Tujim novinarjem je vstop izrecno prepovedan, lokalni pa vsak dan tvegajo svoja življenja, da svetu sporočajo resnico – zdaj pa so tudi oni obsojeni na smrt zaradi lakote. Po podatkih Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih najmanj 187 novinarjev in medijskih delavcev. To je sistematičen poskus utišanja resnice.

Ob tem se DNS in SNS pridružujeta pozivom številnih stanovskih organizacij (Evropska zveza novinarjev, Mednarodna zveza novinarjev, Novinarji brez meja, Sindikat hrvaških novinarjev, Hrvaško novinarsko društvo …), da države po svetu takoj ukrepajo v smeri, da se genocid v Gazi konča.

Kljub temu da slovenska vlada izpostavlja trpljenje ljudi v Gazi in opozarja na dejanja izraelske vlade, se mora ves čas truditi, da stori še več. Da pokaže pravi pogum, kljub svoji navidezni majhnosti. Vsaka država z moralnim kompasom bi morala pokazati pogum tudi za dejanja, ne zgolj diplomatskih puhlic in praznih besed.

Zahtevamo, da Vlada Republike Slovenije jasno in nedvoumno prizna genocid v Gazi. Simbolna poteza z nezaželenima osebama ne pomeni nič, če Izrael še vedno posluje s (tudi slovenskimi) podjetji, ki s tem sodelujejo pri vojni in okupaciji.

Zahtevamo:

• da Slovenija postane glas popolne odprave blokade okupiranih palestinskih ozemelj in tako pokaže moralno odgovornost pri preprečevanju genocida,
• da odločno in javno zahteva suspendiranje sporazuma med EU in Izraelom,
• da zahteva takojšen vstop humanitarnih konvojev v Gazo,
• da se zavzame za vstop tujih novinarjev v Gazo in za zaščito lokalnih poročevalcev,
• ter da zahteva mednarodno preiskavo sistematičnega stradanja kot vojnega zločina in genocida.

Slovenija mora stati na strani resnice, humanosti in mednarodnega prava. Vsaka minuta neukrepanja je madež na naši moralni integriteti. Če Vlada Republike Slovenije ne zmore bolj jasno obsoditi genocida in ukrepati z dejanji, bo zapisala svoje ime med tiste, ki so izbrali sokrivdo namesto poguma.

Medtem ko resnico stradajo do tišine, je naša dolžnost, da govorimo še glasneje.

Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije