Mediji in država naj ločijo novinarske vsebine od oglasov

Novi zakon o medijih veliko jasneje opredeljuje prepoved prikritega oglaševanja, ki bi lahko bralca, poslušalca ali gledalca zavajalo glede tega, ali gre za plačano vsebino. Določa, da morajo biti vse plačane objave v medijih nedvoumno označene z oznako »plačana objava« in jasno ločene od uredniških vsebin.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) ob tem opozarja, da je prikrito oglaševanje, ki ga prepoveduje tudi Kodeks novinarjev Slovenije, v zaostrenih finančnih pogojih, žal praksa številnih medijev. Ne pričakujejo in naročajo pa ga le zasebna podjetja, ampak tudi državni organi. 

V javnem naročilu Komunikacijske storitve upravljanja odnosov z mediji in vplivneži za shemo Izbrana kakovost mesa, objavljenem 16. septembra, je denimo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izrecno zahtevalo promocijske objave, ki ne bodo označene kot plačane vsebine.

Takšna zahteva v javnem naročilu, ki so ga po novinarskih vprašanjih Mladine sicer ustavili, po mnenju društva predstavlja nevaren poseg v uredniško avtonomijo in transparentnost javnega komuniciranja. 

Obenem spodkopava osnovni načeli, na katerih temelji novinarski poklic – to sta jasna ločnica med uredniškimi vsebinami in oglaševanjem ter dolžnost obveščanja javnosti v interesu državljanov, ne naročnikov propagandnih kampanj.

DNS opozarja, da mora država kot ena od ključnih varuhinj demokracije zagotavljati pogoje, v katerih mediji lahko opravljajo svojo nadzorno funkcijo nad oblastjo. 

Čeprav je ministrstvo naročilo ustavilo, primer jasno kaže, da zgolj sprejetje novega medijskega zakona ni dovolj, saj morajo njegove določbe dosledno spoštovati in izvajati v praksi tako mediji kot državne institucije.

Društvo novinarjev Slovenije zato poziva ministrstva, javne zavode in podjetja, naj nemudoma prenehajo z naročanjem in spodbujanjem prikritih oglasov, medijske hiše pa, da jasno ločijo oglaševane vsebine od novinarskih izdelkov.