Lamija Grebo z dokumentarcem o bosanskem glasbeniku Bowieju skozi njegove besede

Film Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice, ki ga je ponudil tretji dan 14. novinarskega festivala Naprej/Forward v Ljubljani, je v sodelovanju s Spominskim centrom Srebrenica posnela novinarka Balkanske preiskovalne mreže (BIRN) BiH Lamija Grebo.

Avtorica je v pogovoru z novinarko N1 Slovenija Sarah Neubauer pojasnila, da je dokumentarec, ki  skozi oči mladega kitarista Samirja Mehića – Bowieja pripoveduje zgodbo o srebreniški rokenrol sceni v času vojne v BiH, nastal iz reportaže.

Avtorica, ki je veliko raziskovala in poročala o genocidu v Srebrenici, od katerega letos mineva 30 let, in drugih vojnih zločinih, je namreč pri svojem delu prišla do pisem, ki jih je talentirani glasbenik, ki je poslušal glasbo Davida Bowieja in si s tem prislužil svoj vzdevek, pisal svojim prijateljem, kolegom iz banda, ki so uspeli iz Srebrenice pobegniti še pred njeno okupacijo.

Grebo je spoznala že mnoge zgodbe žrtev genocida. BIRN BiH je namreč sodeloval tudi s Spominskim centrom pri postavitvi nove stalne razstave z naslovom Življenja za polji smrti, del katere so tudi video pričevanja in 100 zgodb preživelih genocida in družin žrtev, skupaj z osebnimi predmeti žrtev.

»A o vseh žrtvah so pričali prijatelji in svojci. Tokrat pa sem prvič dobila v roke besede žrtve same,« je povedala Grebo.

Zgodba se je je dotaknila tudi zato, ker je bila tudi sama med vojno v situaciji, ko je bila ločena od staršev in si je z njimi pisala pisma.

Želela si je torej Bowiejevo zgodbo povedati na drugačen način, zato se je zatekla k dokumentarnemu filmu, ki vsebuje tudi igrane prizore. Izkazalo se je, da je to zelo dober format, ko želiš povedati osebno zgodbo na način, da jo ljudje začutijo in da dojamejo, da za številkami, ki pričajo o več kot 8000 ubitih Bošnjakih, stojijo ljudje. Mnogi od teh so še vedno pogrešani in njihovih ostankov še niso našli.

Grebo, sicer Sarajevčanka, je skozi Bowiejevo in druge zgodbe spoznala Srebrenico pred genocidom. Gospodarsko razvito mesto, v kateri so delovna mesta zagotavljali bližnji rudnik in tovarne, je imelo živo kulturno in glasbeno sceno. »Na koncerte mladih bandov je hodilo po 700 ljudi. Danes v mestu niti ne živi več 700 ljudi,« je opozorila. Mesto je zaznamovano z genocidom, to ga opredeljuje, je dejala.

Na vprašanje, zakaj je 30 let po genocidu še vedno treba o tem poročati in iskati vedno nove zgodbe, pa je bila kritična, da je v BiH še vedno prisotno zanikanje genocida. Tudi po vseh sodbah haaškega tribunala in drugih sodišč.

Ta so sicer za Srebrenico ugotovila genocid, za nekatere druge dele, kjer so se izvajala podobna dejanja, pa ne. »Temu lahko rečemo tudi drugače, a dejanje samo je treba prepoznati. In dokler bo prisotno zanikanje tega, kar se je zgodilo, toliko časa je treba takšne zgodbe še pripovedovati,« je dejala.

O tem, ali vidi vzporednice med dogajanjem pred 30 leti v Srebrenici in danes v Gazi pa je dejala, da ju težko postavi na tehtnico. »To, kar gledamo v Gazi, je nepojmljivo. Počutim se nemočno kot novinarka, kot človek. In sram me je,« je svoja čustva strnila Grebo.

Lamija Grebo se je ekipi Detektor (BIRN BiH) pridružila leta 2014, danes pa je ena vodilnih novinark na področju poročanja o vojnih zločinih, prehodnem pravosodju, zanikanju genocida, terorizmu in kaznivih dejanjih iz sovraštva. Je tudi soavtorica priročnika za poročanje o pogrešanih osebah v BiH.

S kolegico Džano Brkanić je prejela drugo nagrado Evropske unije za raziskovalno novinarstvo (2023) ter bila del ekipe, nagrajene s posebno nagrado European Press Prize (2020). Leta 2022 je bila nominirana za nagrado Srđan Aleksić.

Poleg novinarstva je soavtorica prve bosanske PC pustolovske igre Iskanje zaklada Bosne in Hercegovine, ki skozi igro promovira kulturno dediščino države.

Film Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice si lahko do 16. decembra 2025 ogledate na portalu RTV 365.

Partnerji Festivala Naprej/Forward 2025 so Pro Plus, Delo, N1 Slovenija, RTV Slovenija, Slovenska tiskovna agencija, Večer, GO!2025, Atlantic Grupa, Nikon in Radenska Adriatic.