Čestitamo čuvajem 2025!

Društvo novinarjev Slovenije razglaša prejemnike in prejemnice nagrad Čuvaj/Watchdog za leto 2025.

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejme

Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnik.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2025 prejmejo:

Damijana Žišt, Večer, Tina Jereb, Dnevnik ter Boštjan Anžin in Janja Lakner Anžin, RTV Slovenija.

Nagradi za izstopajoče dosežke v novinarski fotografiji prejmeta:

za posamično fotografijo fotoreporter agencije MI PRESS Igor Kupljenik, za reportažo Luka Cjuha, Dnevnik. 

Debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, prejmeta:

Neža Borkovič, Val 202 in Jakob Murovec, N1 Slovenija.

Pohvale porote za izstopajoči novinarski dosežek v letu 2025 prejmejo Sara Volčič, POP TV, Saša Senica, Delo, Peter Petrovčič, Mladina in Andreja Kutin, Večer.

Pohvali porote za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije v letu 2025 prejmeta fotoreporterja Simon Chang in Robert Balen, Večer.

Obrazložitve nagrad

ERVIN HLADNIK MILHARČIČ, Dnevnik

Je nacionalna kulturna dediščina. Novinar v vseh mogočih novinarskih vlogah. Njemu najljubša je poročevalec. Poročevalec zanj preprosto pomeni biti tam. V Beogradu na pogrebu Tita. Na Kosovu na demonstracijah. V obleganem Vukovarju in Sarajevu. V Gazi, ko je bil Hamas še pri volji za intervju. V Teheranu. V Jeruzalemu. V Kairu. Na pokopališču dvojčkov s Spodnjega Manhattna. V Kijevu, ko so nanj padle prve rakete. Vojni dopisnik? Morda in tudi, čeprav se z vojnim dopisništvom ni nikoli postavljal, ker zanj poročevalec pomeni samo biti zraven, biti skromen, neviden opazovalec, ki gleda, posluša in beleži. Z nezgrešljivo, prepoznavno naracijo. Svojo novinarsko pot je začel na Radiu Študent, nato je na Mladini postavil standarde pisanja reportaže, na Delu kultnega zunanjepolitičnega dopisnika, ki je prepotoval pol sveta in nam v ključnem času pojasnil, kaj se (nam) dogaja. Vedno se je najraje pogovarjal z ljudmi, ki so jih drugi novinarji ignorirali – v našem prostoru je izumil žanr literarne reportaže, ki jo je “prelil” tudi v sijajno knjigo Pot na Orient. Na Dnevniku slovenski medijski prostor bogati z lucidnimi in duhovitimi kolumnami, reportažno in z intervjuji pa se je začel posvečati tudi Evropi. Njegovi teksti z meja EU so visoka literatura. Nikoli ne sme nehati pisati.

DAMIJANA ŽIŠT, Večer

Je novinarka, ki je v zaporu preživela daleč največ časa. Doktorica znanosti s področja prestajanja zaporne kazni življenje v slovenskih zaporih pozna do podrobnosti. Je ena največjih poznavalk in najbolje obveščena novinarka o delovanju zloglasne balkanske kriminalne združbe, Kavaškega klana, odkar je ta svoje lovke razširil tudi na ozemlje Slovenije. Objavila je vrsto člankov z ekskluzivnimi podrobnostmi, navidez nepovezana dejstva je postavila v celovit okvir, da javnost lažje razume delovanje te združbe. Kot prva je razkrila podrobnosti o nepravilnostih v slovenskem Centru za varovanje in zaščito. Njen pristop ni senzacionalističen, ampak trezen, analitičen in argumentiran.

BOŠTJAN ANŽIN in JANJA LAKNER ANŽIN, RTV Slovenija

Devet let sta preživela na nemirnem Balkanu, vrhunec njunega dopisniškega dela pa je prineslo zadnje leto. S poročanjem o protivladnih protestih v Srbiji sta dosegla tudi tiste, ki jim je bil v lastni državi zaradi medijske blokade onemogočen dostop do informacij. Dokumentarni popis vrenja v Srbiji sta strnila v oddaji Vučićeva Srbija. 30 let po genocidu v Srebrenici sta na terenu pripravila oddajo Globus o nikoli končanem boju za resnico in pravico. Prebila sta se tudi do uničene in od sveta odrezane Donje Jablanice, potem ko so jo grozovite oktobrske poplave skorajda izbrisale z zemljevida. Z občutkom sta prikazala stiske preživelih, ujetih v negotovost čakanja pomoči.

TINA JEREB, Dnevnik

Razkrila je pričevanja o psihičnih, fizičnih in spolnih zlorabah, ki so jih v daljšem časovnem obdobju doživljale  tekmovalke slovenskega judo kluba, ki so trenirale pod okriljem priznanega trenerja juda. V člankih je natančno in brez senzacionalizma popisala izkušnje številnih tekmovalk, ki so bile žrtve ali priče zlorab. Opozorila je na nesprejemljive prakse v slovenskem športu, na nedelovanje mehanizmov za preprečevanje zlorab in nasilja v športu in na zaskrbljujočo anemičnost športnih organizacij in institucij, ki se ne zmorejo ali nočejo jasno opredeliti o šokantnih medijskih razkritjih. Z združevanjem elementov preiskovalnega, družbeno odgovornega in visoko etičnega novinarstva se je izkazala kot visoko profesionalna čuvajka.

IGOR KUPLJENIK, MI PRESS

Na fotografiji opazujemo izjemen trenutek, ko je Domen Prevc v Planici pristal pri neverjetnih 254,5 metrih in postavil nov svetovni rekord. Fotografija ne predstavlja le poklona izjemno ujetemu trenutku, temveč tudi neomajni vztrajnosti in disciplini fotografa. Podobno kot Domnov oče, ni bil po naključju na pravem mestu ob pravem času. Ure in ure čakanja na mrazu, kilometri na cestah, izpopolnjevanje tehnične opreme ter vseživljenjsko učenje, tudi na lastnih napakah, se nazadnje poplačajo v eni sami fotografiji. V tisti odločilni tisočinki sekunde, ko se končno poklopi vse, kar se mora.

LUKA CJUHA, Dnevnik

Avtor ujame neverjetno vztrajnost in solidarnost ljudi v turbulentnih razmerah upora proti režimu ter ohranja rahlo humoren, celo ironičen ton, značilen za prostor, ki tudi v najtežjih trenutkih zna poiskati iskro človeškosti, kot denimo v prizoru poroke sredi protestnega shoda. Fotografije razkrivajo širok razpon čustev in skozi premišljene kompozicije ter močno atmosfersko dinamiko ponujajo celovit vpogled v enega ključnih civilnodružbenih gibanj sodobnega Balkana. Gre za delo, ki preseže dokumentarnost in ne ostane pri opisu dogodkov, temveč nas povabi v intimno izkušnjo sodelovanja v protestnem gibanju.

NEŽA BORKOVIČ, Val 202

Je predstavnica nove generacije radijskih novinark in novinarjev, ki se zavedajo pomena novinarskih standardov, so samoinicativni in odpirajo zahtevne teme. Posebej tenkočutno zna pristopiti do ljudi, ki so potisnjeni na obrobje družbe in jih povabiti, da delijo svoje izjemne, a intimne in pogosto boleče zgodbe. S serijo o brezdomnih je v javnosti vzbudila boljše razumevanje njihovega položaja in načina življenja, avtoportrete starejših pa je zasnovala kot povabilo k razmisleku, kaj pomeni biti star v času, ki poveličuje hitrost, mladost in nenehno učinkovitost.

JAKOB MUROVEC, N1 Slovenija

Drzne si poročati o vseh aktualnih temah. Preizkusil in odlikoval se je že v najtežjih novinarskih žanrih, denimo pri pisanju za rubriko Poglobljeno. Izjemno pozornost namenja človeškim zgodbam in zgodovini, ki jih je krojila. Ob tem odpira prostor tudi zamejstvu, prostoru in življenju, ki ga slovenski mediji prepogosto spregledajo. Natančnost, neumorno spraševanje in preizpraševanje ter sposobnost odločanja so lastnosti, ki bi jih sicer pripisali dolgoletnemu izkušenemu uredniku, ne vedno novinarju na začetku svoje poklicne poti.

Obrazložitve pohval

SAŠA SENICA, Delo

Eden od njenih zvestih bralcev je dejal, da še tako zapleteno znanstveno zgodbo napiše na način, da jo razume vsak laik. Znanost ima v njej izjemno zagovornico. Silovito in strastno predstavlja dosežke slovenskega znanstvenega raziskovanja. Vsak teden poišče mladega znanstvenika oziroma znanstvenico, ki je šele na začetku svoje poklicne poti, in mu oziroma ji da prostor na straneh Delove znanosti.

SARA VOLČIČ, POP TV

Kot novinarka, s pogumom in predanostjo, spremlja večino največjih zločinov pri nas, se srečuje z obsojenimi morilci, z gledalci deli zgodbe žrtev kaznivih dejanj in njihovih svojcev ter spremlja njihovo težko pot okrevanja po tragedijah. Zgodb se je v njeni dolgoletni karieri nabralo toliko, da jih je zbrala v izjemnem prvencu Leglo zla.

ANDREJA KUTIN, Večer

Ne znanstvenice in politiki, o podnebnih spremembah naj govorijo različni predstavniki družbe, ki podnebne spremembe vsakodnevno občutijo na svoji koži – gasilke, kmetje, sadjarji, vinarke, živinorejci, brezdomni, ljudje, ki jim je poplavilo hiše, žičničarji, lovci, gradbinci. »Ker do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevamo vsi,« piše ob vsaki izmed zgodb iz serije Podnebne priče.

PETER PETROVČIČ, Mladina

Neutrudno bdi nad spoštovanjem vladavine prava. Pomemben premik je dosegel pri dostopu do informacij javnega značaja, saj mu je bil šele po dobljeni tožbi proti državi omogočen obisk registracijskega centra za tujce na Obrežju. Naj gre za tiste, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove ali izkoriščane tuje delavce, za romsko manjšino ali žrtve trgovine z ljudmi – v njegovih prispevkih vedno postanejo Ljudje.

SIMON CHANG

Fotografije stanovalcev gradu Hrastovec v črno beli tehniki nam približajo življenje za stenami, skrito očem javnosti. Serija se skozi različne prizore in kompozicije spretno giblje med posamezniki in skupnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki je sicer nedostopna širši javnosti. Razkriva težke in neprimerne pogoje, v katerih stanovalci živijo, hkrati pa ljudi prikazuje na empatičen način brez olepševanja, a z občutkom za intimo in individualno podobo vsakega posameznika.

ROBERT BALEN, Večer

Fotografija razkriva prizor iz vasi Trusina, nastal po katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini. Opazujemo ženski, obrnjeni stran od ruševin nekdanjega doma. Njuni telesni drži, utrujenost in težka, vase potegnjena žalost kažejo težo izgube. Delo nas opomni, da se za številkami skrivajo resnične, krhke človeške zgodbe, in nas sooči z razsežnostjo tragedije, ki jo posameznik lahko doživi v eni sami noči.