Program dela za mandatno obdobje 2007–2011
Kandidat za predsednika Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž |
Uvod
Društvo novinarjev Slovenije je leta 2002 začelo projekt Avtonomija, v okviru katerega je tako med svojimi člani kot v javnosti jasno spregovorilo o vseh oblikah pritiskov na novinarje in jih detabuiziralo. Pritiske smo do leta 2004 definirali in jih razdelili na pritisk politike, kapitala, oglaševalcev ter posredovalcev in nosilcev informacij. Ves čas projekta je bila skupna ocena, da se politika začenja kot glavni vir neposrednega pritiska umikati kapitalu, zato je potrebno predvsem definirati to področje ter doseženi konsenz o kulturi odnosov med lastniki medijev, upravami medijev in novinarji vnesti tudi v dokumente medijskih družb. Dve leti je tako trajal projekt preverjanja statutov medijskih družb in definicije ravni avtonomije v posamezni medijski hiši. Preverjanje statutov je pokazalo, da odnosi niso bili definirani in da je bila avtonomija novinarjev predvsem posledica inercije ter relativno visoke kulture uprav medijev. V Društvu novinarjev Slovenije smo takrat izrecno opozarjali, da se zgolj na doseženo raven odnosov ni mogoče zanašati, saj je zaradi tega avtonomija novinarjev preveč odvisna od posameznikov, ki vodijo upravne dele družb, ter da bo lahko ob vsaki zamenjavi vodstev medijskih hiš prišlo do porušenja standardov, saj niso dovolj natančno opredeljeni v pravnih aktih družb. Žal se je v naslednjih letih pokazalo, da tudi pravno opredeljena razmerja niso dovolj močna ovira, saj je v imenu oblastne redefinicije novinarstva prišlo do odpravljanja avtonomije tako z zakonskimi spremembami kot tudi s spremembami statutov družb. Vendar pa so se vse te spremembe zgodile na očeh javnosti, ki tega v pomembnem delu ni sprejela z odobravanjem. Ena glavnih nalog Društva novinarjev Slovenije mora ostati podpora Sindikatu novinarjev Slovenije pri pogajanjih o novi kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Vsi ostali projekti – poleg rednih, ki že potekajo, med katerimi je potrebno zlasti izpostaviti podelitev novinarskih nagrad in organiziranje Novinarskih dnevov – so opredeljeni v nadaljevanju.Projekt Avtonomija – Zaveza politike in kapitala Spremenjene razmere medijskega prostora zahtevajo obnovo projekta Avtonomija. Ker je prišlo do močnega posega v zakonsko regulativo, bo moralo slovensko novinarstvo v naslednjem obdobju postaviti zahtevo po vzpostavitvi novih standardov avtonomije tako v javnem servisu kot v zasebnih družbah. Pri tem je pomembna podpora društva in novinarjev projektu minimalnih standardov avtonomije, ki morajo biti opredeljeni v poklicni kolektivni pogodbi za novinarje. Sindikat novinarjev Slovenije, ki ima v skladu z zakonodajo pravico do pogajanj na tem področju, mora biti tudi v prihodnje deležen aktivne podpore Društva novinarjev Slovenije. Slovenska politika je v preteklem mandatnem obdobju pridobila močne vzvode vplivanja na medije, pri čemer sta najbolj negativno vplivali spremembi zakonom o RTV Slovenija in o medijih. Politika, ne glede na njeno barvo, se bo temu neposrednemu vplivu zelo težko odrekla. Poučen je primer Italije, kjer vladajoča politika, ki je v opoziciji sicer ostro kritizirala odločitev prejšnje vlade, da poveča vpliv vlade in parlamenta na RAI, danes od tega vpliva ni pripravljena popolnoma odstopiti. Že danes je mogoče napovedati, da se bo to zgodilo tudi v Sloveniji: da bo politika, ne glede na njen politični predznak in današnja stališča, storila vse, da bi vrata vplivanja na uredniško politiko pustila čim bolj odprta. Zato mora novinarstvo še pred volitvami postaviti meje in zahtevati čim bolj trdne zaveze politike, da se bo vplivu odrekla. Mediji so v preteklih letih postali tudi pomemben pogajalski adut in predmet pogajanj pri pogajanjih velikih koncernov z državo, saj so si ti z lastništvom medijev zagotovili poseben način pritiskanja na organe odločanja. Vendar pa so mediji prav tako gopodarske družbe, zaradi česar jim status pogajalskega aduta na dolgi rok škoduje, s tem pa škoduje tudi lastnikom. Društvo novinarjev Slovenije mora v prihodnjih letih postaviti zahtevo po odgovornem ravnanju z mediji, po odgovornem lastništvu medijskih družb, ki imajo poseben status ter po dvigu kulture ravnanja z mediji. Na dolgi rok namreč to ravnanje škoduje tako novinarjem in javnosti kot tudi lastnikom. V okviru tega bo moralo društvo novinarjem storiti vse, da bi se kultura upravljanja in lastništva medijev dvignila. V okviru projekta Avtonomija je potrebno storiti vse, da bi v razpravo o medijih vključili naše bralce, gledalce in poslušalce. Veliko naredimo lahko z našim internetnim portalom, kjer bo potrebno že v prihodnjem letu uvesti razpravo z javnostjo o novinarstvu, o pojavih v novinarstvu in o naših napakah. |
Projekt Indeks avtonomije (Letno ocenjevanje medijskih hiš)
Pomembno za vzpostavljanje višje kulture ravnanja z mediji in spoštovanja je javno ocenjevanje medijev in medijskih hiš. V skladu s tem bi v letu 2007 začeli, v letu 2008 pa prvič objavili poseben indeks avtonomije in pravic novinarjev po posameznih novinarskih hišah, projekt pa bi moral postati vsakoleten. Vsako leto bi tako društvo novinarjev objavilo indeks avtonomije posameznega medija in medijske hiše, v okviru katerega bi se ocenjevalo dejanske razmere v medijih in medijski hiši. Na oceno bi vplivala raven socialnih in drugič pravic zaposlenih, raven zaposlenosti v medijskih hišah (delež zaposlenih in delež zaposlenih za nedoločen čas), število zaposlenih na izvod oziroma čas programa, raven pravic, opredeljeno v notranjih aktih družb, raven zadovoljstva novinarjev itd. K projektu indeks medijskih hiš bomo povabili tudi Sindikat novinarjev Slovenije in nekatere nevladne organizacije, če bo le mogoče, pa tudi medijske hiše same.
Projekt Združevanje in sodelovanje s Sindikatom novinarjev Slovenije
Tako v Društvo novinarjev Slovenije kot v Sindikatu novinarjev Slovenije ocenjujemo, da je za varovanje pravic novinarjev pomembno sodelovanje med organizacijama. Nobena od organizacij ne izključuje tudi možnosti združitve v eno organizacijo, ki bi delovala v skladu z zakonodajo o sindikalnem organiziranju zaposlenih: s tem bi na eni strani društvo pridobilo moč, ki jo sindikatom daje zakonodaja, sindikat na drugi strani pa moč društva, ki jo ima zaradi svojega dolgoletnega obstoja v javnosti. Vednar pa projekt ni preprost, saj pomeni popolno spremembo načina financiranja organizacij, avtomatičen izpad prihodkov pa bi morali nadomestiti z reorganizacijo in prestrukturiranjem načina financiranja. Projekt bi moral biti voden predvsem s finančnega vidika zelo natančno, saj bi slaba izvedba projekta lahko novo organizacijo takoj pahnila v izredno velike težave. Morebitni projekt združitve bi bilo treba pripraviti z oblikovanjem posebne projektne skupine, v kateri bi bili predvsem finančniki, ki bi opredelili posledice. Samo ime nove organizacije, volitve novega vodstva in druga vprašanja so pri tem drugotnega pomena.
Projekt Pripravljeni na tehnološke spremembe
Mediji so področje, na katero tehnološke spremembe najbolj vplivajo. Slovenija ima eno veliko prednost: da spremembe prihajajo z eno do dveletno zamudo, zaradi česar se na nakatere spremembe lahko bolje pripravimo. Sprememba dostopa do plačljivega programa je na primer v Franciji povzročila hiter in velik upad gledanosti televizijskih programov, na poslušanost radijskih postaj vplivajo prenosniki podatkov, na katere je mogoče shraniti zelo veliko glasbe, branost dnevnikov in tednikov v času delovnih dni tedna pa pada v celotni Evropi. Navade bralcev, poslušalcev in gledalcev se izredno hitro spreminjajo, spreminja pa se tudi način dela novinarjev. Dolžnost Društva novinarjev Slovenije je, da novinarje pripravi na spremembe, s katerimi bodo soočeni mediji, ter pomaga tako medijem kot novinarjem pri iskanju najboljših praks upravljanja s prihajajočimi spremembami. Pri tem je potrebno pripraviti odgovore na najbolj preproste rešitve (odpuščanje ter zmanjševanje novinarskih in socialnih standardov novinarjev) ter ponuditi rešitve, ki omogočajo čim bolj profesionalno delo novinarjev in medijskih hiš. V okviru tega bo Društvo novinarjev Slovenije poskušalo pripraviti gostovanja predstavnikom medijskih hiš, ki so se v Evropi na najboljši način odzvale na spremembe, tako predstavnikov novinarjev kot predstavnikov uprav, na seminarje pa povabiti vse strani, ki so zainteresirane za dolgoročno uspešno delovanje medijev.
Projekt Samostojni novinarji in njihove pravice
Projekt Samostojni novinarji je namenjen ureditvi delovnih razmerij za novinarje, ki niso v rednem delovnem razmerju. Tako smo v preteklih letih najprej pripravili natančen navodilnik za novinarje, ki želijo pridobiti samostojni status pri ministrstvu za kulturo, kar jim omogoča vse pravice, ki jih imajo redno zaposleni – od bolniškega dopusta do regresa. Hkrati smo pripravili analizo dosedanjega načina zaposlovanja honorarnih sodelavcev ter predlog pogodbe, ki vključuje vse pravice. Društvo novinarjev Slovenije ves čas pripravlja pogajalske strategije za uveljavitev višjega standarda pravic za vse novinarje v posameznih medijskih hišah, ki z izigravanjem davčne zakonodaje oziroma zakonodaje o avtorskem delu, pridobivajo izredne prihodke na eni strani, na drugi pa silijo redne sodelavce s statusom pogodbenikov v nevzdržne socialne razmere, ki jim ne omogočajo normalnega življenja. Tudi ta projekt društvo vodi usklajeno s sindikatom.
Projekt Več pravic novinarkam
Navkljub feminizaciji novinarskega poklica v Sloveniji še vedno nismo dosegli pozitivistične obravnave žensk v novinarskem poklicu. Tako delež novinark na najvišjih položajih v medijih spet pada, novinarkam, ki bi morale imeti že zaradi materinstva zagotovljeno pozitivistično obravnavo, pa ni priznan noben poseben status v okviru poklica. Pri tem gre zlasti za pravico do ohranitve delovnega področja in delovnega mesta v času porodniškega dopusta in za pravice, ki izhajajo iz materinskih obveznosti. Da problema ni mogoče več odrivati na stranski tir, nam kažejo zlasti podatki o novinarkah – materah. Vse manj mladih novinark se namreč odloča za materinstvo, poleg tega pa jim način in intenzivnost dela v prvih letih zaposlitve malodane preprečuje oblikovanje družine. Zato je potrebno novinarkam na ravni medijskih hiš izboriti pravico do oblikovanja družine, v okviru tega pa od delodajalcev zahtevati manjše obremenitve za novinarke. Poleg tega je potrebno postaviti zahtevo po enakopravni obravnavi novinark pri imenovanju na vodilne funkcije v medijih. Vključenost žensk v vodenja naj bi vključili tudi v projekt Indeks avtonomije.
Projekt Priznanje preteklega dela in uvedba seniorstva
Pomembni anomaliji slovenskega medijskega prostora sta priznavanje preteklega dela in neobstoj seniorskega položaja v novinarstvu. Značilnost novinarstva je visoka obremenjenost in intenzivno delo v prvih dveh tretjinah delovne dobe ter posledična večja izčrpanost novinarjev v tretji tretjini delovne dobe. Vendar pa se novinarjem ne priznava, da so v preteklih letih bolj intenzivno delali in da imajo zato v tretji tretjini pravico do bolj umirjenega delovnika. To je v zahodnih državah standard, v Sloveniji pa se starejšim novinarjem preteklega dela ne priznava. Prav tako nimamo tako imenovanega seniorstva, položaja svetovalca uredništva, s čimer se hkrati izgublja tudi vse koristne izkušnje kolegov na eni strani, na drugi pa seveda ne priznava, da gre za kolege, ki si zaslužijo primerno obravnavo zaradi preteklega dela. V okviru tega projekta je potrebno pripraviti analizo in predstavitev primerljivih držav, da bi se pokazalo, kako se upravlja s kadri in njihovim znanjem v razvitih medijih.
Projekt Avtorske pravice
Projekt Avtorske pravice novinarjev je začelo Društvo novinarjev Slovenije aktivno voditi leta 2004. Problematika avtorskih pravic novinarjev je tako že tri leta predmet akcij in dejavnosti društva novinarjev. V okviru tega projekta smo že doslej oporekali pravici delodajalcev, da novinarjem avtorskih pravic ne obračunavajo ločeno, ter poskušali preprečiti zdaj že uveljavljeno prakso nekaterih kliping agencij, ki brez plačevanja avtorskih pravic uporabljajo, posredujejo in prodajajo novinarske izdelke. Do sprememb na področju obravnave klipinga prihaja v zadnjem času tudi zaradi spoznanja vodstev medijskih hiš, da gre za področje, na katerem so dobički izredno visoki, vendar mediji pri njih ne sodelujejo. Društvo novinarjev Slovenije bi moralo dati v prihodnjem mandatu pobudo za povezavo medijev v skupno pobudo, ki bi se pogajala z posredovalci klipinga, pri tem pa bi skupaj z Sindikatom novinarjev Slovenije postavili zahtevo medijskim hišam, da del prihodkov od klipinga dobijo tudi novinarji kot poplačilo za drugo in tretjo uporabo avtorskega dela. Poleg tega bi moralo Društvo novinarjev Slovenije skupaj z ostalimi organizacijami na področju avtorskega dela zahtevati spremembo zakonodaje, ki bi izrecno zahtevala pogajanja o drugi in tretji uporabi avtorskih del, s poudarkom na uporabi preko svetovnega spleta. V prihodnjih letih namreč lahko pričakojemo povečanje deleža prve, druge in tretje uporabe avtorskih del prek interneta, avtorske pravice novinarjev in pravica do plačila avtorskih del, do katerih se dostopa prek interneta, pa še vedno niso urejene.
Projekt Novinarsko častno razsodišče
V mandatu do leta 2011 je potrebno Novinarsko častno razsodišče okrepiti, tako finančno kot kadrovsko. Zato je potrebno vzpostaviti tudi nov sistem financiranja, nagrajevanje dela članov častnega razsodišča, hkrati pa nadaljevati z utrjevanjem pomena častnega razsodišča v novinarski in širši javnosti. V okviru tega bo potrebno razmisliti o oblikovanju posebne listine odgovornih urednikov, ki bi se z njo zavezali k objavljanju razsodb častnega razsodišča. Pri tem bo potrebno sodelovanje tako članov Novinarskega častnega razsodišča kot Sindikata novinarjev Slovenije.
V Ljubljani, 21. maja 2007