Postani naš član 
Podari del dohodnine 
Prijavi napad Na Hrvaškem več kot 1100 sodnih postopkov proti medijem in novinarjem
Zagreb, 6. februarja – Na hrvaških sodiščih poteka več kot 1100 postopkov proti medijem in novinarjem, so povedali danes na omizju z naslovom Novinarstvo na sodišču, ki je potekalo v novinarskem domu v Zagrebu. Udeleženci so opozorili, da je cilj sodnih postopkov pogosto ustrahovanje medijev in novinarjev, ki so kritični do dogajanja v družbi.
Podatke o številu tožb je zbralo Hrvaško novinarsko društvo (HND), ki je vprašalnik poslalo na naslove 90 medijev na Hrvaškem. Dobili so odgovore iz 18 medijev in pri tem ugotovili, da poteka 1163 sojenj proti medijem in novinarjem.
Postopki potekajo proti večini vodilnih časnikov in portalov, a tudi proti nekaterim lokalnim časopisom in hrvaški tiskovni agenciji Hina. Največ tožb je vloženih proti Hanza media, ki je izdajatelj Jutarnjega lista, Globusa in Slobodne Dalmacije. Skupaj so jih našteli 459. Sledi izdajatelj Večernjega lista in 24 sata Styria s 420 tožbami, so objavili na spletni strani HND.
Kot posebej zaskrbljujoče so izpostavili obnašanje vodstva hrvaške radiotelevizije (HRT), ki je sprožilo 33 tožb proti lastnim novinarjem, a tudi proti novinarjem drugih medijev in članom HND zaradi prispevkov, v katerih so kritizirali delovanje tega javnega medija. Skupno v teh tožbah zahtevajo nekaj manj kot 2,2 milijona kun (297.000 evrov) odškodnine. »Javni medij, ki bi moral varovati medijske svoboščine, je postal glavni akter za utišanje novinarjev,« je menila podpredsednica HND Slavica Lukić.
V HND menijo, da del odgovornosti za tožbe HRT nosi tudi hrvaška vlada, ki dopušča takšno obnašanje uprave medija, ki se financira z javnim denarjem.
Udeleženci omizja so predstavili številne absurdne sodbe zaradi obrekovanja proti novinarjem, ki so jih spoznali za krive, tudi če so objavili podpisane izjave, ki niso bile po volji tožnikom ali pa so se tožniki prepoznali v prispevku, ne da bi kdorkoli omenil njihova imena ali pa funkcije.
Novinar portala index.hr Ilko Ćimić je ocenil, da obstajajo tri temeljne vrste tožb proti novinarjem – grožnja med novinarsko preiskavo kakšnega izmed primerov, maščevalne tožbe in neuresničene grožnje s tožbami. Vse so usmerjene proti svobodnemu in preiskovalnemu novinarstvu ter spodbujajo avtocenzuro, meni Ćimić. Kot je dodal, tožbe tudi razkrivajo, da je hrvaško pravosodje »rak rana hrvaške družbe«.
Glavni urednik Večernjega lista Dražen Klarić je dejal, da so tožbe za »duševne bolečine« postale »biznis«, ki ga uporabljajo številne javne osebe na Hrvaškem, ne samo iz politike.
Omizja se je udeležil tudi generalni sekretar evropske novinarske zveze (EFJ) Ricardo Gutiérrez, ki je podprl hrvaške novinarje v boju proti paradoksalnim in neutemeljenim tožbam. Povedal je, da so problem s tožbami zaznali tudi mednarodni strokovnjaki. Ocenil je, da na Hrvaškem zlorabijo zakon o medijih ter da ni zagotovljene uredniške in novinarske svobode.
HND je na koncu prebral tudi svoja priporočila glede tožb. Napovedali so, da si bodo prizadevali za dekriminalizacijo kaznivih dejanj proti časti in ugledu. Ocenjujejo, da bi morale zadostovati objave popravkov, odgovorov in opravičil, odstranitev spornih prispevkov in ugotavljanje neresničnosti medijskih navedb ter podobne oblike odprave nepremoženjske škode. Denarna odškodnina bi veljala samo v izjemnih primerih.
