Emil Zakonjšek: Sodnim postopkom zoper novinarje se ni mogoče izogniti

Ko govorimo o pritiskih na novinarje, ne moremo mimo vprašanja svobode tiska. In ko govorimo o svobodi tiska v Sloveniji, ne moremo mimo Emila Zakonjška. V osemdesetih je kot mlad sodnik kljub pritiskom osvobajal zaplenjene izdaje časopisov. Zadnji dve desetletji je deloval kot odvetnik, na katerega so se mediji in novinarji pogosto obrnili. Že štirideset let se ukvarja z zaščito pravic novinarjev in je eden najboljših strokovnjakov za medijsko pravo.

Glede na to, da ste branili oziroma ščitili novinarje na sodiščih, nas zanima, kakšni pritiski se v praksi izvajajo na novinarje in kako pogosti so?

Vsak sodni postopek, še zlasti pa kazenski, predstavlja pritisk na novinarja, tudi če sta tožba ali zahtevek očitno neutemeljena. Ta pritisk zavestno ali podzavestno vpliva na novinarjevo delo, kar v mnogo primerih privede do samocenzure. Poleg tega vsak sodni postopek prinaša časovno in psihično obremenitev, zanemariti ni mogoče niti stroškovnega bremena.

Kako ocenjujete svobodo poročanja pri nas?

V tem trenutku kazenskih postopkov ni toliko, da bi lahko govorili o hudi ogroženosti svobode izražanja. Ni pa mogoče spregledati, da lahko visoki odškodninski zahtevki v civilnih postopkih pomenijo večji pritisk na novinarje kot kazenski postopek.

Vsak sodni postopek, še zlasti pa kazenski, predstavlja pritisk na novinarja, tudi če sta tožba ali zahtevek očitno neutemeljena.

Je novinarja možno »obvarovati« pritiskov in mu s tem omogočiti neodvisno delo?

Sodnim postopkom zoper novinarje se ni mogoče izogniti. Pogostost teh postopkov je odvisna od stopnje demokracije in spoštovanja različnosti mnenj. Pomembno pa je, da mediji zaščitijo novinarje in jim nudijo vso strokovno in pravno pomoč pri teh postopkih ter jim omogočajo tudi posvetovanje ob dilemah, ki se porajajo že ob nastajanju prispevkov.

Kako so se pritiski na novinarstvo razvijali od uveljavitve svobode govora – od zaplemb v 80-ih do današnjih bolj »sofisticiranih« pritiskov?

Na splošno lahko ugotovimo, da v demokratičnih ureditvah svoboda izražanja in svoboda tiska z razvojem pridobivata na pomenu, vendar žal ne prihaja samo do sodnih postopkov, temveč tudi do napadov na novinarje, kar pomeni, da svobode izražanja nikoli ne smemo jemati za samoumevno. Ugotavljamo, da se v Sloveniji zmanjšuje številko kazenskih postopkov zoper novinarje, po drugi strani pa so pogostejše odškodninske tožbe, pri čemer tudi tožba zoper medij pomeni posreden pritisk na novinarja.

Žal ne prihaja samo do sodnih postopkov, temveč tudi do napadov na novinarje, kar pomeni, da svobode izražanja nikoli ne smemo jemati za samoumevno.

Na katere institucije se lahko novinarji obrnejo, ko so tarča političnih, ekonomskih ali drugih pritiskov?

Pomembna je podpora medija in uredništva, veliko težo pa ima tudi podpora in pomoč stanovskih organizacij.