Kolektivne organizacije potrebujejo jasno regulacijo

V nadaljevanju objavljamo pismo, ki smo ga danes poslali članom odbora DZ za kulturo. Ta bo danes na nujni seji razpravljal o zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Več v nadaljevanju:

Novinarski organizaciji PODPIRATA idejo, da se delovanje kolektivnih organizacij izvzame iz zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in da se torej to področje uredi v specialnem zakonu. S tem oba zakona ne bosta več ujetnika nasprotujočih si interesov na področju kolektivnega urejanja avtorskih pravic. Strinjamo se, da je treba povečati nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij, da bodo te delovale transparentno in v največjo korist avtorjev, kar bi prinesel prav zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). Kolektivne organizacije namreč potrebujejo jasno regulacijo o tem, komu, kaj in kdaj naj razkrijejo svoje poslovanje. Glede na to, da upravljajo z denarjem imetnikov pravic, morajo biti avtorjem na voljo vsi podatki o stroških delovanja kolektivnih organizacij in razdeljenih nadomestilih.

Sicer pa se zavzemamo za ohranitev obveznega kolektivnega upravljanja pravic, saj imamo novinarji pri vzpostavljanju kolektivne organizacije na področju “klipinga” velike težave ravno zato, ker kolektivno upravljanje v tem primeru ni obvezno, zato se veliki založniki ne želijo priključiti k ustanovitvi kolektivne organizacije in vztrajajo na bilateralnih dogovorih s kliping agencijami, pri čemer pa novinarjem ne razdelijo 30 odstotkov neodtuljivega nadomestila, ki jim po zakonu pripada. Izgubljajo torej avtorji in manjši mediji.

Kljub temu, da se konkurenca na vseh področjih zdi dobra stvar, pa se v primeru kolektivnih organizacij strinjamo z zagovorniki ohranitve monopola, saj ta zagotavlja boljšo preglednost in zmanjšuje število igralcev na trgu, kar uporabnikom znatno zmanjša administrativna in pravna tveganja. Dejavnost kolektivnih organizacij ni tržna dejavnost, zato tudi konkurenca ob dobrem nadzoru po našem mnenju ni potrebna. Tudi s stališča stroškovne učinkovitosti je najbolje, da eno pravico ureja ena kolektivna organizacija, saj tako lahko najbolj optimalno, torej z najmanjšimi stroški razdeli zbrana nadomestila. Da je to najboljša rešitev, kaže tudi praksa v drugih državah, saj tudi tam, kjer nimajo uzakonjenega monopola, kolektivne organizacije de facto delujejo monopolno.

Ena od težav, s katero se novinarske organizacije spopadamo pri vzpostavljanju kolektivne organizacije, je tudi ZELO MAJHNO ZAUPANJE avtorjev, imetnikov pravic in uporabnikov v kolektivne organizacije. Vsaj nekatere so v slovenski javnosti pustile vtis o elitističnem in netransparentnem delovanju ter prepuščanju izvajanja dejavnosti zunanjim izvajalcem, pri katerih pa nadzor ni bil nikoli možen, zato je zakonski poseg na tem področju nujen. Dobro definiran in strukturiran nadzor je še posebej pomemben v kombinaciji z monopolnim položajem, za katerega se zavzemamo. Če država kolektivni organizaciji podeli monopol, mora ta hkrati pristati na veliko mero nadzora nad demokratičnim delovanjem organizacije, nad njeno finančno učinkovitostjo in delovanjem v korist vseh avtorjev. In prav to prinaša ZKUASP, o katerem boste razpravljali na današnji nujni seji.

V Društvu in Sindikatu novinarjev Slovenije smo prepričani, da je ZKUASP s popravki, ki jih navajamo, dobra osnova za bolj transparentno delovanje kolektivnih organizacij v Sloveniji.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Sindikat novinarjev Slovenije