Znanje – glavno orodje vseh novinarjev

Ko so se novi prostori Društva novinarjev Slovenije (DNS) izpraznili in prenovili, vodstvo najprej ni vedelo, kako jih dodobra izkoristiti. Po premisleku so ugotovili, da bi bilo smiselno idejni program festivala Naprej/Forward razširiti in ljudem z medijskega področja skozi celo leto nuditi izobraževanja, potrebna za njihovo delo. Tako je nastala zasnova izobraževalnega programa oziroma centra za kakovostne medijske vsebine.

Slovenski mediji premalokrat ustvarijo poglobljene prispevke, če pa že, v zgodbi pogosto ne vztrajajo, ne gredo z njo do konca, da bi dobili epilog. “Zaradi pomanjkanja poglobljenega pristopa k prispevkom se velikokrat poroča pavšalno in prehitro, zaradi česar medijske hiše napihnejo novice, ki ne bi smele imeti takšne teže. Šibka točka je še vedno tudi multiplatformnost – nadgrajevanje tiskanih vsebin in njihova vizualizacija tako, da bi bile te primerne tudi za splet,” je pomanjkljivosti slovenskega medijskega trga opisal Jernej Verbič, ki postavlja izobraževalni center. Vse to želijo na DNS do junija izboljšati skozi tri faze, jeseni pa je v načrtu popolni zagon projekta.

“Prva faza v pomladnem obdobju bo vključevala tako imenovane ‘brifinge’ oziroma predavanja, skozi katera bomo kompleksne in na prvi pogled preveč birokratske teme približali novinarjem. Primer takšne teme je dogajanje v EU, čezatlantske pogodbe – kaj pomeni uvajanje protiterorističnih pravil za EU in podobno; to je za državljane pomembno in o tem je potrebno pisati,” je pojasnil Verbič. Druga faza bo vključevala nekajurne ali celodnevne delavnice o orodjih za novinarsko delo, na primer o Excelu in različnih bazah podatkov. Pri tretji fazi pa bodo v obliki tedenskih seminarjev združili oboje. Šlo bo za predavanja in simulacijo dela v uredništvu, kjer se bo v praksi poskušalo narediti produkt iz tega, kar se naučiš na predavanju. Vsi dogodki so namenjeni širšemu krogu ustvarjalcev kakovostnih splošnoinformativnih medijskih vsebin; primerni so tako za novinarje kot urednike, pa tudi študente novinarstva.

Trenutno je glavna ovira pridobivanje denarja. Pričakujejo donacije medijskih hiš, ki so se k temu zavezale, za vzpostavitev pa računajo na sredstva z evropskih, veleposlaniških, ministrskih in drugih razpisov. Problem je predvsem v dolgotrajni birokraciji, ki onemogoča zagon testne faze, za katero so sicer že pripravljeni. »Mislim, da je dovolj interesa. Odziv bo na začetku verjetno majhen, potem pa vedno večji. Podobno je bilo lani pri festivalu Naprej/Forward. Saj smo bili generalno gledano razočarani nad obiskom, vendar ga je bilo vseeno več kot prejšnja leta. Tukaj se lahko zgodi zelo podobno,« je optimističen Verbič.

Sodelujejo tudi s slovensko sekcijo Društva integriteta, ki je zaznalo problem transparentnosti porabe denarja in javnega delovanja v medijih. Zato si v centru želijo, da ne bi programov samo pisali, ampak jih s pomočjo študentov in starejših kolegov tudi izpeljali. V načrtu je kompleksen nastavek učnih dodatkov za programe na fakultetah, s katerim bi se osredotočili na to, kako odkrivati anomalije in z mediji bolj uspešno delovati v interesu javnosti.

Verbič še zaključuje: “Upam, da bodo starejši in mlajši kolegi prepoznali to priložnost in se vključili vsaj s predlogi tega, kar se jim zdi pomembno in bi želeli, da naredimo. Želimo si, da bi to zaživelo do te mere, da bi lahko dogodke upravičili s tem, ko bi pokazali, da jih potrebujemo in je vanje vredno vlagati. Prinašajo namreč dodano vrednost in pozitivne rezultate – ne le za Društvo novinarjev Slovenije, ampak za celotno slovensko novinarstvo.”