Čestitamo čuvajem 2019!

Društvo novinarjev Slovenije je danes v Centru slovanskih kultur France Prešeren podelilo novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog. Sporočilo porote se glasi: prodirajo perspektivni mladi novinarji.

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejme

Boris Šuligoj, Delo.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2019 prejmejo:

Adrijan Bakič, Televizija Slovenija;

projekt Prvega programa Radia Slovenija Delaj in molči avtoric Darje Pograjc, Andreje Gradišar, Nataše Rašl in Ane Skrt ter

Ranka Ivelja, Dnevnik.

Nagradi za izstopajoče dosežke v novinarski fotografiji prejmeta:

za posamično fotografijo Blaž Samec, Delo;

za reportažo Luka Cjuha, Dnevnik.

Debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, prejmejo:

Klara Širovnik, Večer;

Lucijan Zalokar, Delo in

Žan Dolajš, Televizija Slovenija.

Pohvale

Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek 2019 prejmejo:

Toti list, Večer in

projekt MMC RTV Slovenija Izza zidov 1989–2019 avtoric Ane Svenšek in Maje Kač.

Pohvalo porote s področja novinarske fotografije prejme Jaka Gasar, Dnevnik.

BORIS ŠULIGOJ, Delo

Zanj novinarstvo ni poklic, za novinarstvo živi, že več kot štirideset let. Ima najdaljši staž pri osrednji slovenski časopisni hiši Delo. S svojim razkošnim arzenalom znanj in produktivnostjo je vzor številnim kolegom. O Primorski, njenih ljudeh in njihovi mentaliteti, morju, gospodarstvu, zgodovini in kulturi vemo več prav po njegovi zaslugi. Z novinarstvom se je začel spogledovati že kot gimnazijec, bil je dopisnik za Mladino, Delo, Primorske novice in Anteno, njegovo novinarsko držo pa je odločilno zaznamoval nekdanji urednik pri Delu Gustav Guzej. Pisal je o lokalni politiki, vpletanju politike v gospodarstvo, biologiji, italijanski manjšini, odnosih v obmejnem prostoru, opozarjal je na nazadovanje morskega ribištva in ribiške predelovalne industrije in ladjedelništva, ki jih danes nimamo več. Z vseh navedenih tematskih področij je v Delu objavil množico komentarjev in analitičnih člankov, je stalni pisec na komentatorski strani, v Sobotni prilogi ter ima ponedeljkovo kolumno na mnenjskih straneh. Ves čas je postopno razvijal satirično kolumno z zadostno mero konstruktivne kritike Brodet s škarpeno in literarne eseje ali utrinke v rubriki Dobro jutro. Kot je dejal v enem izmed intervjujev: »Ukvarjal sem se od pločnikov do morja in gospodarstva. Novinar na eni strani odkriva resnico, na drugi strani pa uči ljudi živeti bolje.«

RANKA IVELJA, Dnevnik

Razkrila je eno večjih in bolj zagonetnih afer – koruptivno porabo denarja na treh pedagoških inštitucijah, nad katerimi je bdel vrh šolskih oblasti. Prva je poročala o tem, da sta Rubenu Papianu, armenskemu ezoteriku in parapsihologu, leta 2009 in 2010 Zavod RS za šolstvo, Pedagoški inštitut in Šola za ravnatelje za več študij skupaj izplačali za skoraj sto tisoč evrov honorarja. »Sledi kriminalističnih preiskav vodijo v vrhove šolske oblasti,« je zapisala v prvem članku. S primerjavo študij z doktorsko disertacijo in računalniško detekcijo je med drugim dokazala, da gre za plagiate. Objavila je serijo poročil, komentarjev in analiz, ki so kot v kriminalki luščili ovoj molka, s katero so se obdali glavni akterji afere, ki jih je kmalu tudi naštela. Novinarka je poročanje pripeljala do točke, ko je uganka ostal le še epilog na sodišču.

Serija oddaj DELAJ IN MOLČI, avtoric DARJE POGRAJC, ANDREJE GRADIŠAR, NATAŠE RAŠL in ANE SKRT, Prvi program Radia Slovenija

Novinarke so predstavile zgodbe samozaposlenega mladega arhitekta in novinarja, zavarovalnega zastopnika, ki ne dobi povrnjenih potnih stroškov, če s strankami ne sklene pogodbe, prodajalk, ki morajo same kupovati neprodano gnilo zelenjavo, in ugotavljale, kakšen je status agencijskih delavcev, kako slabe so razmere med vozniki reševalnih vozil in kako je mogoče, da regres s potrditvijo sodišča posredno nadomestijo nagrobne sveče. Serija še ni končana, saj bodo avtorice po enem letu v podjetjih preverile, kaj se je spremenilo. Izjemna ni le vsebinsko, ampak spretno in učinkovito prepleta radijsko novinarstvo s prisotnostjo na digitalnih platformah, tudi v podkastih, kar je poseben izziv.

ADRIJAN BAKIČ, Televizija Slovenija

Več tednov je preživel v Združenem kraljestvu in v seriji prispevkov v dnevnoinformativnih oddajah, v oddaji Globus in v oddaji Razdruženo kraljestvo razkrival posledice odločitve o njegovem izstopu iz Evropske unije. Zakaj ribiči podpirajo brexit? Kaj izstop pomeni za britanske izvoznike? Kako na politično preigravanje glede meje na irskem otoku gledajo prebivalci tamkajšnjih obmejnih krajev? Z analitično poglobljenimi, vsebinsko bogatimi in produkcijsko inovativnimi prispevki so slovenski gledalci lahko pogledali v drobovje britanske politične zmede in bolje razumeli krizo, s katero se zaradi brexita spopada britanska družba.

LUKA CJUHA, Dnevnik

Poroto je najbolj prepričala reportaža z naslovom Poberejo in odpeljejo vse – od poginjenega papagaja do slona. To očem skrito dejavnost je avtor prikazal na neposreden in obenem preprost način. Brez moraliziranja in pretirane patetike, čeprav je tema skrajno občutljiva, saj gre za stik s smrtjo in razpadanjem, kar nas navdaja z gnusom in odporom. Gre za, kot pravi avtor, »krepke, pogumne in trpežne fante, ki ne glede na vreme, letni čas ali uro na terenu opravljajo zelo nehvaležno delo – pobiranje živalskih kadavrov. Imenujejo se higieniki, njihova delodajalka pa je veterinarsko higienska služba.« Pristop avtorja je kreativen, fotografije pa kompozicijsko in likovno dovršene.

BLAŽ SAMEC, Delo

Nagrajena fotografija je nastala v Firencah med sprevodom finalistov tekmovanja v zgodovinskem nogometu (Calcio storico). Pred finalno tekmo na trgu Santa Croce se tekmovalci sprehodijo po ulicah mesta. Avtor je z izrazito sredinsko kompozicijo premišljeno ustvaril okvir za napetost, ki gledalca vodi naravnost v žarišče – intenziven, rahlo navzdol usmerjen, surov pogled, ki izraža strast in popolno predanost igri.

KLARA ŠIROVNIK, Večer

»Če življenje preždiš v materinem gnezdu, kjer je sesanje dnevno opravilo in so rjuhe bele, boš na ulici sprva ves bledičen, slaboten, s prepoteno majico in zlepljenih las. Mučila te bosta sram in pobitost. A otopelost, ki jo s seboj prinašajo očitajoči in z gnusom napolnjeni pogledi mimoidočih, je lahko za prodajalce in prodajalke Kraljev ulice celo odrešilna,« je zapisala s skrbno izbranimi besedami. Tako je študentka novinarstva številne bralce letos opozorila na skorajda že pozabljen način novinarskega upovedovanja zgodb, za katerega moraš biti v prvi vrsti vztrajen. Do uradnih podatkov nas loči samo en klik, za dobro novinarsko zgodbo si je treba vzeti čas.

LUCIJAN ZALOKAR, Delo

V svojih esejističnih zgodbah in intervjujih o športu sooča vrhunsko znanje in lastne izkušnje, saj se je nekoč zelo resno ukvarjal z atletiko. Če parafraziramo Murakamija, natančno ve, o čem govori, ko govori o teku; o preseganju časa, o notranjih mislih tekmovalca, o njegovi bolečini, motivaciji, užitku in zanosu, o mejah mogočega. Ker je izjemno načitan, radoveden, stilno dovršen, do konca predan, ker zna odlično napenjati dramaturški lok, v slogu literarnega novinarstva piše tudi o temah, kot so sodobna tehnologija, literatura ali rokenrol.

ŽAN DOLAJŠ, Televizija Slovenija

Najbolj odmevni in največkrat citirani oddaji Televizije Slovenija se je pridružil v zadnji sezoni in od takrat tvorno sodeloval pri pripravi zahtevnih prispevkov za več kot 30 oddaj. Med drugim je raziskal plače funkcionarjev in nepravilnosti v študentskih organizacijah, posledice uvoza poljskega mesa, zagotovil si je televizijski intervju z Ivico Todorićem na temo Mercatorja, pripravil je prispevke o zloglasni maketi za drugi tir, s terena je poročal o migrantih v Veliki Kladuši in o gradnji predora Karavanke na avstrijski strani. Njegovo preiskovalno novinarsko delo odlikuje preciznost, odgovornost in vztrajnost, ob tem pa tudi smisel za televizijsko dramaturgijo.

Pohvalo porote prejmejo:

Satirična priloga dnevnika Večer, TOTI LIST

Satira, ki se v večini slovenskih tiskanih medijev zadnja desetletja občasno, predvsem pa (pre)redko pojavlja, je v pohvaljenem listu, natanko 80 let po izidu prve številke, polno zaživela. Od takrat ta odlični satirični list izhaja vsak ponedeljek. Njegovo pisanje je kakovostno, intelektualno, duhovito, nikoli žaljivo, predvsem pa razumljivo vsakemu bralcu. Prava izbira aktualnih tem z vseh področij političnega, gospodarskega in družbenega, pa tudi družabnega dogajanja v državi, podprtih s fotomontažo, močno odmeva med bralstvom. Ne samo slovenskim, tudi avstrijskim.

Projekt Multimedijskega centra RTV Slovenija IZZA ZIDOV 1989–2019.

Projekt želi nagovoriti širšo javnost k ohranjanju in deljenju spominov na delitev mest, na čas družbenih sprememb ter na to, kako te prostore in teme dojemamo danes, ko okoli nas rastejo nove meje in zidovi. Z reportažami, grafičnimi prikazi, posnetki, intervjuji, naracijo zgodovinskih dogodkov, zapisovanjem spominov običajnih ljudi in tistih, ki so soodločali, projekt postavlja kontekst različnim zgodbam, ki jih druži spoprijemanje s spremembami ob razmejitvah.

JAKA GASAR, Dnevnik.

Pohvaljena fotografija je kot nekakšna živa slika iz drugega časa, kot igra nevidnih proti vidnim, ki jih nočemo oziroma ne želimo videti. Fotografija sicer od gledalca zahteva napor, ker je zagonetna, ker ta ne ve, kaj gleda, ga ne pušča ravnodušnega, a je obenem njen učinek močno odvisen od besedila. Gre namreč za fotografijo Muhammada Nod Muhammada, migranta iz Afganistana. Fotografija je nastala na vlaku, s katerim je bil poslan do Niša.