Grega Repovž, kandidat za predsednika Društva novinarjev Slovenije

Program za mandatno obdobje 2003–2007
Uvod

Pred dvema letoma, ko sem prvič kandidiral za predsednika Društva novinarjev Slovenije, sem v svojem programu navedel naslednje ključne točke za prihodnja štiri leta (od takrat sta minili dve leti):

– uvedba generalnega sekretarja društva in profesionalizacija vsebinske funkcije
– spremembe statuta društva in kodeksa novinarjev Slovenije
– vzpostavitev aktivnega vsebinskega sodelovanja in delovanja s Sindikatom novinarjev Slovenije
– aktiven boj zoper korporacijske, tržne, oglaševalske, politične in druge pritiske na člane in novinarstvo
– povečanje ugleda in pomena novinarstva

Po dveh letih delovanja na funkciji predsednika društva lahko zapišem, da so organi društva vse navedene projekte izvedli, tiste, ki so trajni, pa zastavili zelo močno. Na občnem zboru leta 2001 smo sprejeli nov statut DNS, ki nam je omogočil reorganizacijo delovanja, zagotovili pa smo tudi aktivno volilno pravico vsem članom društva; na skupščini leta 2002 smo sprejeli nov, moderen kodeks novinarjev Slovenije, ki med drugim zelo jasno definira konflikte interesov. V skladu z odločitvijo upravnega odbora, ki je sledil leta 2001 sprejetemu programu, smo aprila 2002 zaposlili novo generalno sekretarko društva, ki je pred tem to delo opravljala za eno izmed vodilnih nevladnih organizacij v Sloveniji.

Glavni projekti v mandatu 2003 – 2007

Društvo se je tako v dveh letih na podlagi sprejetih in potrjenih odločitev že preoblikovalo v formo, ki nam omogoča odzivnost ter aktivno oblikovanje dejavnosti društva. V okviru nove organizacije poleg rednega dela že potekajo štirje aktivni projekti:

– projekt Avtonomija 2003, v okviru katere društvo na ravni medijskih družb uveljavlja določila zakona o medijih, ki določajo avtonomijo uredništev in odgovornih urednikov. Društvo je pripravilo analizo stanja po medijskih hišah, pridobilo kvalificirana pravna mnenja in začelo vzpostavljati avtonomijo po vseh medijskih hišah. Z neposredno komunikacijo s predstavniki aktivov in uredništev posameznih medijev tako postopno uveljavljamo avtonomijo uredništev po Sloveniji. Vsi novinarji in uredniki so dobili poseben navodilnik, ministrstvo za kulturo opozarjamo na vse medijske družbe, ki svojih aktov niso spremenile, vsem uredništvom pa na zahtevo posredujemo pravna mnenja in pridobivamo dodatna, specifična za posamezno medijsko hišo. Pristop je individualen, prilagojen vsaki medijski hiši ter njenim specifičnostim. V okviru tega uredništvom pomagamo, da se pravilno oblikujejo v skladu z zakonom, da pripravijo svoje interne akte, da oblikujejo postopke za izrekanje mnenja oziroma soglasja ter začnejo aktivno komunikacijo in pogajanja z upravnim delom medijske hiše. Tako je društvo skupaj s sindikatom novinarjev pripravilo tudi poseben protokol o sodelovanju, v okviru katerega društvo novinarjev na eni strani aktivno sodeluje pri pripravi nove kolektivne pogodbe za novinarjev ter podpira prizadevanja sindikata, sindikat pa si prizadeva, da bi v kolektivni pogodbi določili vsebine, ki govorijo o avtonomiji novinarskih delov medijskih hiš.

– Projekt Samostojni novinarji je namenjen ureditvi delovnih razmerij za novinarje, ki niso v rednem delovnem razmerju, nimajo plačanih prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje in nimajo nobenih pravnih pravic, ki so nujne, da bi lahko govorili o avtonomnem delu novinarjev, hkrati pa na ta način predstavljajo tudi nelojalno konkurenco redno zaposlenim novinarjem. Tako smo pripravili natančen navodilnik za novinarje, ki želijo pridobiti samostojni status pri ministrstvu za kulturo, kar jim omogoča vse pravice, ki jih imajo redno zaposleni – od bolniškega dopusta do regresa. Hkrati smo pripravili analizo dosedanjega načina zaposlovanja honorarnih sodelavcev ter predlog pogodbe, ki vključuje vse pravice. Z davčno svetovalko in pravnikom prav zdaj pripravljamo pogajalske strategije za uveljavitev višjega standarda pravic za vse novinarje v posameznih medijskih hišah, ki z izigravanjem davčne zakonodaje oziroma zakonodaje o avtorskem delu, pridobivajo izredne prihodke na eni strani, na drugi pa silijo redne sodelavce s statusom pogodbenikov v nevzdržne socialne razmere, ki jim ne omogočajo normalnega življenja. Po naših ugotovitvah večino na tak način zaposlenih (tako v javnem servisu kot v zasebnih medijskih hišah) predstavljajo novinarke, stare okoli trideset let. Tudi ta projekt društvo vodi usklajeno s sindikatom.

– Projekt Nedopustnost prikritega oglaševanja smo začeli leta 2001 s sprejetjem posebne listine občnega zbora, v okviru katere smo se opredelili do vseh praks, ki predstavljajo prepletanje novinarskega in oglaševalskega dela in prostora v medijih. Danes se tako vsi oglaševalci kot novinarji zavedajo, katere prakse so nedopustne. V okviru tega projekta ves čas aktivno spremljamo kršitve zakona o medijih, omenjene listine in kodeksa slovenskih novinarjev ter opozarjamo nanje. Kršitelje oziroma kršitve javno objavimo na naši spletni strani in posredujemo v vednost medijskemu inšpektorju. DNS je v okviru boja zoper pritiske oglaševalcev razvilo tudi postopek reagiranja (t.i. postopek mediacije). Ko se pojavi pogojevanje oglaševanja z novinarskim pisanjem, predsednik društva vzpostavi stik z vodstvom podjetja in ga opozori, da takšno ravnaje ni v skladu s pravili na medijskem področju. Če se na poziv ne odzovejo, o tem ravnanju obvestimo novinarsko skupnost in njihove poslovne partnerje ali pa njihove nadrejene, če gre za mednarodni koncern. Če tudi ta korak ni uspešen, z zadevo seznanimo javnost. Ta postopek »mediacije« je društvo doslej uporabilo več kot desetkrat, večina oglaševalcev je od svojega ravnanja odstopila po prvem opozorilu. V skladu s podpisanim protokolom o sodelovanju med društvom in sindikatom naj bi bila določila o nedopustnosti mešanja novinarskega in oglaševalskega dela vključena tudi v kolektivno pogodbo za novinarje.

– Projekt Povečevanje znanja in vedenja o lastnih pravicah društvo izvaja prek intenzivnega posredovanja znanja novinarjem na vsakoletnih novinarskih dnevih, v zadnjem letu pa tudi z dodatnimi izobraževalnimi projekti. Na Novinarskih dnevih leta 2001 smo jasno razmejili meje med oglaševanjem, odnosi z javnostmi in novinarstvom, Novinarske dneve 2002 pa posvetili izobraževanju novinarjev o njihovih pravicah do plačila, avtonomnosti in spodobnih delovnih pogojev. Vedno znova se namreč pokaže, da novinarji zaradi visoke stopnje obremenjenosti ne poznajo svojih pravic, ki izhajajo iz poklica, njihovih pogodb o zaposlitvi, kolektivne pogodbe in siceršnje zakonodaje na tem področju. V letu 2003 smo izvedli tudi že prvi seminar, ki se ga je udeležilo 30 novinarjev iz različnih medijev, na njem pa so se seznanjali z metodami raziskovanja korupcije ter raziskovanjem poslovnih poročil in ugotavljanjem morebitnih nepravilnosti. V letu 2003 bo društvo poleg Novinarskih dni pripravilo še vsaj en seminar.

Vsi navedeni projekti so trajni in izredno pomembni za prihodnje delo društva novinarjev, zato predstavljajo pomemben del mojega programa za prihodnje mandatno obdobje. Čeprav projekti že tečejo, zahtevajo neprekinjeno delo. V prihodnjih dveh letih bi morali uvesti še dva, na enak način zasnovana projekta:

– projekt Avtorske pravice novinarjev bomo poskušali začeli aktivno voditi leta 2004. Problematika avtorskih pravic novinarjev doslej ni bila predmet akcij in dejavnosti društva novinarjev. V okviru tega projekta bomo oporekali pravici delodajalcev, da novinarjem avtorskih pravic ne obračunavajo ločeno, ter poskušali preprečiti zdaj že uveljavljeno prakso nekaterih kliping agencij, ki brez plačevanja avtorskih pravic uporabljajo, posredujejo in prodajajo novinarske izdelke. Nanj se bomo morali pripraviti tako s pripravo primerljive mednarodne analize kot tudi analize stanja v Sloveniji. Nekatera pravna mnenja in judikate s tega področja smo že pridobili. Varstvo avtorskih pravic bo morda ena izmed tem prihodnjih novinarskih dni v mandatu do leta 2007, predvidoma leta 2004.

– Projekt Avtonomija javnega servisa bomo poskušali oblikovati že do konca letošnjega leta. V okviru tega projekta bomo skušali doseči uvedbo avtonomije uredništev in odgovornih urednikov tudi v zavodu RTV Slovenija. Gre za izjemno pomemben projekt, saj po nekaterih informacijah vodstvo zavoda poskuša doseči prav nasprotno: še zmanjšati pristojnosti urednikov in uredništev v okviru zavoda RTV Slovenija. V okviru tega bomo zagovarjali uveljavljene standarde v Evropski uniji ter predvidoma organizirali tudi seminar za predstavnike društva, sindikalne zaupnike javnega zavoda, urednike javnega zavoda ter novinarje. Pri svojih prizadevanjih bomo izhajali iz stališča, da morajo biti uredništva in odgovorni uredniki javnega servisa vsaj tako avtonomni na finančnem, razvojnem, programskem in kadrovskem področju, kot so avtonomni uredniki in novinarji v zasebnih medijih. Čeprav so glede javnega servisa v zadnjih letih izpostavljali predvsem politične pritiske (ti ostajajo še namreč močni), bomo pri tem projektu izhajali iz stališča, da v avtonomijo uredništev javnega servisa dejansko še bolj posegajo poslovni interesi.

Spremljevalne dejavnosti v mandatu 2003 – 2007

Društvo bo v prihajajočem mandatu poleg direktnega komuniciranja s člani, ki poteka prek spletne strani, spletnega časopisa, vzpostavljenega aktivnega osebnega komuniciranja med vodstvom, aktivi ter posameznimi člani (v minulih dveh letih so začeli aktivno delovati tudi štirje novi oziroma obujeni aktivi društva) ter tiskanimi izvodi društvenega časopisa, uvajalo tudi neposredno komuniciranje s ciljnimi skupinami novinarjev. V okviru tega je društvo že vzpostavilo koordinacijo odgovornih urednikov slovenskih medijev, v prihodnjem letu pa bomo oblikovali tudi posebne skupine novinarjev in drugih medijskih delavcev oziroma delavcev v medijskih podjetjih (neposredna komunikacija z mnenjskimi voditelji v posameznih medijih, komunikacija s kadrovskimi direktorji…). Z zaostrovanjem razmer se je sicer povečala notranja komunikacija v medijih, tako da predstavniki društva članstvo vse bolj ažurno informirajo z dejavnostjo in projekti društva.

Leta 2005 bo Društvo novinarjev praznovalo 100. obletnico delovanja. V sodelovanju s filozofsko fakulteto, oddelkom za zgodovino, bomo pripravili zgodovinski pregled dela društva ter vse njegove prelomnice ter ga izdali v obliki knjige. Če bo mogoče, bomo ob obletnici pripravili tudi razstavo ter dogodek obeležili na najvišji ravni.

V letu 2001 je občni zbor društva novinarjev uvedel članarino tudi za upokojene novinarje, v letu 2002 so jo prvič plačali, velik del sredstev iz pridobljene članarine upokojenih novinarjev pa smo usmerili v njihove dejavnosti. Društvo bo v prihodnjem mandatu poskušalo še naprej vzpodbujati druženje novinarskih seniorjev ter poskušalo oblikovati tudi prostor njihovega srečevanja.

Društvo je leta 2001 oblikovalo novo študentsko sekcijo, katere člani so pretežno študenti novinarstva fakultete za družbene vede, delujejo pa samostojno in ločeno od društva novinarjev. Namen sodelovanja je okrepiti novinarsko zavest bodočih novinarjev ter jih seznaniti z dejanskimi razmerami v medijskih hišah ter z aktualnimi problemi in vprašanji novinarstva. Tako v sodelovanju s fakulteto študente vabimo na novinarske dogodke ter tako prenašamo aktualna vprašanja in znanja tudi na mlajšo generacijo. V okviru teh sodelovanj se je razvila tudi ideja o uvedbi specialističnega študija novinarstva, projekt v tem trenutku pripravljata dve ločeni skupini. Društvo je že izrazilo pripravljenost za sodelovanje. Po napovedih naj bi vsaj en projekt specialističnega oziroma podiplomskega študija novinarstva zaživel do leta 2005. Društvo bo pri tem poskušalo doseči posebno obravnavo svojih članov.

Čeprav je Novinarsko častno razsodišče samostojen organ, ki sta ga ustanovila društvo novinarjev in sindikat novinarjev, bo letos začela delovati skupina, ki bo pripravila morebitne spremembe delovanja NČR. Častno razsodišče se vse bolj uveljavlja v slovenski javnosti kot pritožbeni organ, zaradi česar bo sedanja organiziranost lahko postopoma postala ovira za njegovo redno delo, saj njegovi člani tega dela ne bodo več zmogli opravljati ob rednem delu v medijskih hišah. S spremembami ne bomo hiteli, pripravili jih bomo celovito in uvedli postopno.

Zaključek

Leta 2001 sem v svojem programu zapisal: »Društvo novinarjev mora postati zoprno, neprijetno društvo. Ne za člane, za novinarje, temveč za vse tiste, ki pomena novinarstva in statusa novinarjev niso pripravljeni razumeti in tudi v bodoče sprejemati. Društvo se tem pritiskom mora postaviti po robu; če bo novinarstvo enkrat izgubilo to bitko, bodo novinarji počasi izgubili tudi visok ugled, ki ga imajo v javnosti.«
Raziskave javnega mnenja kažejo, da se je ugled medijev v zadnjih dveh letih povečal. Društvo je postalo neprijetno in zoprno društvo – tako kot smo se s sprejetjem programa odločili leta 2001. V mandatu 2003 – 2007 bomo zastavljeno delo in način dela nadaljevali.

V Ljubljani, 26. maja 2003