Poročilo o delu organov DNS 2005/2006

Leta 2005 je Društvo novinarjev Slovenije praznovalo 100. obletnico delovanja. Dogodek je društvo izkoristilo tako za pripravo in ureditev dokumentacije o zgodovini društva kot tudi za javno obeležitev tega visokega jubileja. Leto 2005 je sicer zaznamovalo predvsem dogajanje, povezano z javnim servisom: sprejetje novega zakona o RTV Slovenija in referendum o tem zakonu ter nato v letu 2006 njegova končna uveljavitev. Opozorila društva novinarjev, mednarodne novinarske skupnosti in številnih strokovnjakov, ki jih je angažiralo društvo, da bi dokazalo nesprejemljivost zakonskih sprememb, pa iz dneva v dan dobivajo potrditve.
Minulo obdobje je zaznamovalo tudi sprejetje sprememb zakona o medijih. Te so zelo jasno pokazale, da je osrednji namen zakona uravnoteženje slovenskih medijev oziroma oblikovanje uredniške politike medijev; pojem pluralizacije je razumljen kot uravnoteženje programa v vsakem posameznem mediju in ne kot vzpostavitev medijskega prostora, ki omogoča različne in raznolike medije. Namesto medijskega okolja zakon ureja medije. Pluralizacija namreč pomeni veliko vsebinsko raznolikost medijev in podporo specifičnih vsebin ali vsebin, ki niso tržno zanimive in so zato v medijih diskriminirane.
Vsa opozorila društva, izrečena ob uvajanju sprememb zakona o medijih, dobivajo nove potrditve tako rekoč vsak dan. Celo več: tudi tisti, ki so nas zaradi stališč o medijskem zakonu iz različnih razlogov napadali, se po njegovi uveljavitvi obračajo na društvo, saj imajo z njegovimi določbami veliko težav. Ko je julija 2005 ministrstvo za kulturo predstavilo osnutek zakona o medijih, je pristojni minister zagotovil, da bodo o predlogu opravili pogovore. Društvo novinarjev Slovenije je bilo povabljeno na usklajevanja s pristojnim direktorjem direktorata in njegovo strokovno ekipo; del naših pripomb so upoštevali. O izredno pomembnem delu zakona, ki govori o spremembah postopka in izvedbe pravice do popravka, pa žal usklajevanj nikoli ni bilo, z njim v času oblikovanja tudi nismo bili seznanjeni.
Društvo novinarjev Slovenije je namreč še pred uveljavitvijo zakona zagovarjalo stališče, da je že takrat uveljavljeno utemeljevanje pravice do odgovora in popravka mnogo preširoko. Zdajšnja ureditev pa je to pravico razširila na absurdno raven. V Društvu novinarjev Slovenije – po posvetu s pravnimi strokovnjaki – menimo, da gre v tem primeru za nedvomno zlorabo ustavnega določila in ustavne pravice do popravka. Pravica do popravka se je namreč razširila v pravico ekskluzivnega dostopa do medijskega prostora. Namen teh določb v starih medijskih zakonih je bil zagotoviti dostop posamezniku, sam zakon in zahtevnost postopka uveljavljanja pravice pa jasno kažeta, da si dostop do medijskega prostora želi zagotoviti država oziroma njen aparat.
Zaradi vse bolj zaostrenih razmer v medijih je bil upravni odbor društva v začetku leta 2006 primoran ugotoviti, da Slovenije ni več moč prištevati med države, kjer lahko novinarji in mediji delujejo neovirano. V posameznih medijih smo bili namreč priča razrešitvam iz političnih razlogov, novinarji pa so tako iz političnih kot kapitalskih razlogov izpostavljeni osebnim diskreditacijam in grožnjam, da bodo odpuščeni, premeščeni oziroma da jim bodo, če se ne bodo podredili zahtevam politično nastavljenih uprav in urednikov, znižali plačo. To je v nasprotju s slovensko ustavo, z zakonoma o medijih in o delovnih razmerjih ter s temeljnimi postulati demokratičnega sistema. Tako denimo 6. člen zakona o delovnih razmerjih delavca prepoveduje postavljati v neenakopraven položaj zaradi političnega ali drugega prepričanja, 21. člen še veljavnega zakona o medijih pa, da se ne sme spremeniti novinarjevega statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo in profesionalnimi pravili, merili in standardi. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je bil dolžan ob tem poudariti, da gre za načrtno in s strani predstavnikov oblasti usmerjano delovanje. Del tega delovanja so grožnje, diskreditacije, osebni pritiski in nadzor nad posameznimi prispevki. V takih razmerah pa novinarji vedno teže delujejo kot profesionalni informativni servis javnosti. Posebno odgovornost za tako stanje prevzemajo nadzorni in programski sveti v medijskih hišah.
Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije sta zaradi opisanih razmer okrepila sodelovanje, saj je vse več pritiskov prav na delovnih mestih oziroma s šikaniranjem posameznikov. Sindikat tako zelo aktivno ščiti avtonomijo posameznikov, saj se je delovnopravna varnost zmanjšala prav zaradi (posrednih) političnih razlogov.

Društvo novinarjev Slovenije je sicer v letu 2005 izvedlo vse redne aktivnosti, organiziralo Novinarske dneve, podelilo Novinarske nagrade ter s proslavo obeležilo 100. obletnico delovanja. Na poslovanje DNS je v letu 2005 in tudi v prvi polovici 2006 pomembno vplivala ponovitev težav s poslovnimi prostori društva na Vošnjakovi ulici, saj nam po izteku pogodbe z dotedanjim najemnikom skoraj leto dni ni uspelo oddati prostorov, najemnina zanje pa predstavlja pomemben vir dohodka za redno dejavnost društva. Društvo je na predlog nadzornega odbora tudi spremenilo upravljavca rezervnega sklada društva, kar je dalo dobre rezultate. Navkljub slabšim razmeram za delovanje se je tako poslovanje DNS do konca leta 2006 stabiliziralo ter prilagodilo razmeram, ki so od DNS zahtevale konzervativno poslovanje.
Predsednik DNS Grega Repovž