Poročilo o delu organov DNS v letu 2002

Na zadnjem delno volilnem občnem zboru junija 2001 je članstvo s sprejetjem programa naložilo vsem organom društva dve temeljni nalogi: uvedbo glasovalne pravice za
vse člane in profesionalizacijo društva tudi na vsebinskem področju. S tem poročilom poročamo članstvu o dejavnosti organov društva o opravljenem delu.
V skladu s sprejetimi smernicami je upravni odbor društva pripravil nov statut društva,ki je uvedel pravico do udeležbe na skupščinah društva za vse člane. Statut je tudi
razmejil delo vseh organov društva ter opredelil razmerja med organi, članstvom in administracijo društva. Novi statut društva je bil skoraj soglasno sprejet na občnem
zboru društva decembra 2001 v Izoli. S sprejetimi spremembami statuta so se organi društva preimenovali: občni zbor je postal skupščina, upravni odbor je postal svet društva, izvršni odbor pa upravni odbor. Spremembe statuta so bile podlaga za reorganizacijo administracije društva.
Upravni odbor društva je maja leta 2002 začel pripravljati nov, sodobni kodeks novinarjev. Imenovana je bila komisija, sestavljena iz članov društva in častnega razsodišča
ter nekaterih zunanjih strokovnjakov za področje deontologije. Septembra je bila o predlogu novega kodeksa opravljena javna razprava v novinarski skupnosti, na podlagi
pripomb članstva pa je bil pripravljen dokončni predlog kodeksa, ki smo ga obravnavali na skupščini oktobra 2002 v Izoli. Novi kodeks novinarjev Slovenije je bil sprejet soglasno.
V skladu s sprejetim programom in novim statutom je upravni odbor aprila 2002 za določen čas poskusno zaposlil generalno sekretarko društva, zadolženo za vsebinske
naloge. Delo administracije se je tako razdelilo na poslovno sekretarko, katere naloga je izvajanje finančnega in poslovnega upravljanja, ter delo generalne sekretarke, katere naloge so vezane na programske in vsebinske točke delovanja društva. Pravilnost odločitve je oktobra 2002 potrdila skupščina DNS, upravni odbor pa je decembra
2002 sprejel odločitev o zaposlitvi generalne sekretarke za nedoločen čas. V tem času je generalna sekretarka prevzela izvedbo programa Avtonomija 2003 in samostojno,
v skladu s sprejetimi smernicami, pripravila program Samostojni novinarji. Zaradi nove moči je DNS začelo organizirati izobraževalne seminarje za članstvo (prvi je bil marca 2003). Delo generalne sekretarke DNS je vezano tudi na opravljanje dela sekretarke Novinarskega častnega razsodišča.
Na občnem zboru junija 2001 je bil sprejet tudi program aktivnega boja zoper korporacijske, tržne, oglaševalske, politične in druge pritiske na člane in novinarstvo. Tako
se je upravni odbor odločil Novinarske dneve 2001 nameniti definiciji razmejitev med oglaševanjem, odnosi z javnostmi in novinarstvom ter definiranju nedovoljenih praks.
V okviru tega je občni zbor sprejel tudi posebno listino, ki je zakoličila osnovna pravila in razmejitve med novinarstvom in oglaševanjem. Sprejet je bil tudi postopek mediacije med oglaševalci in medijskimi hišami v primerih pogojevanja oglaševanja z vsebino novinarskih prispevkov. Upravni odbor DNS je junija 2002 sprejel odločitev, da
Novinarske dneve 2002 nameni pravicam novinarjev na delovnih mestih oziroma v medijskih hišah ter s tem podpre prizadevanje novinarskega sindikata za višjo raven
pravic novinarjev. Tako je bil septembra sprejet in podpisan poseben sporazum med sindikatom in društvom o skupnih ciljih. Na novinarskih dnevih smo člane seznanili z
njihovimi pravicami in dejanskim stanjem v medijskih hišah.
V letu 2003 smo nadaljevali projekt Avtonomija 2003 oziroma projekt usklajevanja organiziranosti medijskih podjetij z zakonodajo. V okviru tega smo na eni strani pomagali
posameznim aktivom pri pripravi predlogov, pogajanj in pogajalskih izhodišč. Hkrati smo skušali čim bolj razpršeno informirati članstvo o tej temi, saj bodo tokrat
sprejete odločitve za dolga leta definirale razmerja znotraj uredništev, razmerja med uredništvi in upravnimi deli ter razmerja do odgovornih urednikov.
V okviru projekta Samostojni novinarji smo pripravili analizo delovnih razmerij novinarjev, ki niso v rednem delovnem razmerju, nimajo plačanih prispevkov za socialno
in pokojninsko zavarovanje in nimajo nobenih pravnih pravic, ki so nujne, da bi lahko govorili o avtonomnem delu novinarjev, hkrati pa na ta način predstavljajo tudi nelojalno konkurenco redno zaposlenim novinarjem. Tako smo pripravili navodilnik za novinarje, ki želijo pridobiti samostojni status pri ministrstvu za kulturo, kar jim omogoča vse pravice, ki jih imajo redno zaposleni (objavljamo ga v tokratni številki E-novinarja).
Hkrati smo pripravili analizo dozdajšnjega načina zaposlovanja honorarnih sodelavcev ter predlog pogodbe, ki vključuje vse pravice.
Organi DNS so se sestajali večkrat in pogosteje, kot to predvideva statut DNS. V zadnjih dveh letih se je število članov DNS povečalo, ustanovljeni so bili novi aktivi društva po vsej Sloveniji, nekateri aktivi, ki so v minulih letih zamrli, pa so vnovič začelidelovati in imajo nova vodstva.
Društvo se je v letu 2002 odzvalo ob teh dogodkih: ob uvrstitvi novinarjev RTV Slovenija v zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ob pripravi zakona o dostopu do informacij
javnega značaja, ob zavlačevanju pri reševanju primera Petek, ob skupščinah družb Dnevnik, Gorenjski glas, Primorske novice, Delo in Večer, ob poskusu odvzema
soglasja novinarjem Dnevnika, ob zapletih pri vodenju uredništev RTV Slovenija, ob izjavah predsednika NS družbe Večer, ob procesih zoper novinarja RTV Slovenija
in Večera, ob poskusu družbe Union diskreditirati novinarje, ob poskusu razrešitve odgovorne urednice Jane, ob zaostritvah na Radiu Slovenija, ob spremembah lastniške
strukture medijev ter ob zaostritvi na Radiu Maribor.