Poročilo o delu organov DNS v letu 2003

Grega Repovž, predsednik DNS

Uvod
V letu 2003 je bila volilna skupščina DNS, na kateri smo izvolili nove organe društva. Struktura upravnega odbra se je delno spremenila, popolnoma nov je nadzorni odbor društva, novi so člani častnega razsodišča. Na letni skupščini 2003 smo določili naslednje prioritete: začetek uveljavljanja avtorskih pravic na področju medijev, nadaljevanje projekta avtonomija, nadaljevanje projekta urejanja statusa samostojnih in honorarnih novinarjev ter zagon projekta dostop do informacij. Kot je bilo dogovorjeno na skupščini, smo podprli prizadevanja sindikata za prenovo in uveljavljanje kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, s poudarkom na avtorskih pravicah in utemeljitvi avtonomije novinarjev in uredništev tudi v okviru kolektivne pogodbe. Poleg naštetih projektov, ki so vsi dolgoročni, je društvo sodelovalo tudi pri usklajevanjih tako na področju medijske zakonodaje kot tudi davčne zakonodaje ter na nekaterih področjih doseglo cilje, na nekaterih pa opozarjalo, da bi morebitne dejanske ali prihodnje spremembe zakonodaje lahko negativno vplivale na status in delo novinarjev. Sodelovali smo pri usklajevanju davčne zakonodaje – zlasti pri vprašanju plačil na podlagi avtorskega dela in pravic, ki izhajajo iz pogodbenega avtorskega dela –, in dosegli, da imajo tudi novinarji pravico do znižane davčne stopnje. Že v uvodu poročila o letu 2003 in prvih mesecih 2004 pa moramo članstvo opozoriti, da je vse več odprtih vprašanj in vse več interesov na področju medijev, društvo pa je v svoji moči omejeno, zlasti kadrovsko, saj je naša profesionalna struktura kljub kvaliteti zaposlenih zelo majhna. Žal nam naše dejanske zmožnosti ne omogočajo razširitve dejavnosti in povečanja števila zaposlenih oziroma pogodbeno vezanih. Skupaj s sindikatom se sicer lahko odzivamo na dogodke, vendar ne na vse in ne na vse enako močno oziroma intenzivno. Društvo je sicer relativno dobro organizirano, tako po medijih kot tudi na regionalni ravni, vendar pa gre za neprofesionalizirano strukturo, na katero se pritisk povečuje, na drugi strani pa je omejena že zaradi svojih rednih obveznosti. Zadnje je le še potrdila stavka.

Dostop do informacij
V začetku leta 2004 je prišlo do zaostritve dostopa do informacij na področju notranjih zadev, saj je policija na predlog inšpektorja za varstvo osebnih podatkov omejila javnost informacij. Društvo je najprej organiziralo posebno skupino novinarjev, da bi pridobilo infromacije o dejanskem stanju. Takoj zatem smo si zagotovili pravno pomoč in od ministrstva za kulturo zahtevali, da seznam sprememb zakona o medijih razširi z definicijo dostopa novinarjev do informacij in z zagotovitvijo pravno varovanega položaja novinarjev, ko pride do ugotavljanja, ali je posamezna informacija javna ali ne. V naslednjih mesecih so sledila dolgotrajna usklajevanja, kjer je zaradi zelo širokega kroga sodelujočih s strani vlade prihajalo do zelo nenavadnih predlogov, saj so se interesi razlikovali od ministrstva do ministrstva: pravosodno ministrstvo bi novinarje maksimalno omejilo (v imenu varstva osebnih podatkov), ministrstvo za notranje zadeve se je želelo predvsem znebiti kakršne koliko odgovornosti, ministrstvo za kulturo, uradni nosilec zakonskega predloga, pa je nekako stalo ob strani: niso se opredeljevali, temveč so se tega vprašanja predvsem želeli znebiti s svojega dnevnega reda. Društvu je pri zastopanju pravice novinarjev do dostopa do javnih in drugih informacij najbolj pomagal urad pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja, kjer so pravno dovolj podkovani, da znajo in zmorejo tudi v okviru javnega servisa definirati pravice novinarjev in seveda javnosti do informacij in obveščenosti. Ministrstvo za kulturo je na koncu posredovalo neusklajen predlog vladi, zaradi usklajevanj besedila v zadnjem trenutku – dobesedno – pa je prišlo v že sicer neusklajenem predlogu še do napake, zaradi katere je izvajanje zakona, če bo sprejet v predlagani obliki, praktično nemogoče.

Avtorske pravice
Pomen definicije avtorskega dela smo poudarili že na novinarskih dnevih 2003, ko smo temu vprašanju namenili pomemben del razprav. Društvo je nadaljevalo prizadevanja na tem področju, pripravilo definicijo avtorskega dela za predlog sprememb kolektivne pogodbe ter pridobilo pravno prakso in pravna mnenja o tem področju. Med drugim je DNS pridobil jasno in zavezujoče pravno mnenje, ki vsebuje opredelitve, katera dela v novinarstvu lahko avtorskopravno štejemo za avtorska dela in katera ne. Pravno mnenje je zelo pomembno, saj definira, kaj je avtorsko delo, kar ima številne praktične posledice, zlasti zaradi številnih manipulacij. Za določena novinarska opravila namreč ni priznan status avtorskega dela in obratno. Na področju varstva avtorskih pravic je DNS sodeloval s SNS. Poleg tega je društvo pripravilo prevod priročnika IFJ o avtorskih pravicah novinarjev v skladu z evropskim pravnim redom. Društvo je v sodelovanju s SNS pripravilo tudi mednarodni izobraževalni seminar o avtorskih pravicah.

Usklajevanja na zakonodajnem področju
Društvo novinarjev Slovenije je v minulih letih že večkrat opozorilo na problem koncentracije medijskega prostora in nepreglednosti lastništva medijev v Sloveniji. Slovenski javnosti smo tako že večkrat posredovali stališča Evropske zveze novinarjev, ki nove članice Evropske unije opozarja na anomalije v nekaterih dolgoletnih članicah unije. Žal veljavna slovenska zakonodaja še ne zagotavlja jasnega nadzora in omejitev lastništva medijev ter ne definira dovolj jasno konfliktov interesov. Čeprav zakon, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila vlada, razmere potencialno nekoliko izboljšuje, je društvo zagovarjalo drugačne rešitve – predvsem pa rešitve, ki bi bile pripravljene na podlagi resne analize stanja. Te analize ni bilo. Spremembe zakona o medijih v mandatu 2000 – 2004 tudi niso bile obravnavane in sprejete, tako da ostaja vprašanje popolnoma odprto. V Društvu novinarjev Slovenije se tudi bojimo, da bo zakon sprejet prepozno ter da zaradi slabe pripravljenosti in nerazumevanja pomena medijev s strani nadzornih institucij ne bo prinesel potrebnih učinkov.
V okviru zakona o medijih je bilo odprto tudi vprašanje medijskega sklada oziroma sklada za sofinanciranje medijev. Društvo je ves čas izhajajo iz stališča, da naj bo sofinanciranje medijev namenjeno zaposlovanju novinarjev in drugih programskih delavcev oziroma naj bo zaposlovanje pogoj za pridobitev sredstev. Ministrstvo za kulturo se je temu ves čas izogibalo, na koncu pa odstopilo od vseh sprememb na področju sofinanciranja medijev.
Skupaj s sindikatom je društvo sodelovalo tudi pri razpravi o spreminjanju zakona o dohodnini ter doseglo, da so novinarji tako kot nekateri drugi poklici pridobili pravico do posebne davčne olajšave. O teh spremembah smo sproti obveščali interno javnost, ob uveljavitvi zakona pa bomo izvedli tudi seminarje o vplivu spremenjene davčne zakonodaje. Prvi seminar bo še letos.