Poročilo o delu organov DNS v letu 2004

V začetku leta 2004 je Društvo novinarjev Slovenije nastopilo z zahtevo, da je potrebno bolje urediti novinarski dostop do informacij. Svet in upravni odbor društva sta že leta 2003, ob uvajanju zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ugotavljala, da lahko določitev načina dostopanja do informacij za vse državljane povzroči, da bodo državni organi takšen postopek zahtevali tudi od novinarjev. Januarja 2004 je tako prišlo do zaostritve načina dostopanja do informacij za novinarje s strani policije, ki je na podlagi sicer sporne odločbe inšpektorja za varstvo osebnih podatkov omejila dostop novinarjev do informacij s področja kriminala in kronike. Društvo novinarjev Slovenije je zato posredovalo ministrstvu za kulturo predlog, naj pripravi spremembe 45. člena o medijih, ki ureja pravice novinarjev in dolžnost državnih organov. Ministrstvo je predlog sprejelo, v naslednjih mesecih pa so se vrstila pogajanja med društvom in različnimi ministrstvi. Največja ovira za ureditev načina dostopanja novinarjev do informacij so bili različni pogledi ministrstev na to problematiko. Aprila je bil nato oblikovan kompromis, s katerim seveda nismo bili zadovoljni, je pa še vedno predstavljal velik napredek. V zakon o medijih nam je namreč uspelo vpeljati pravico do sodnega varstva novinarjev pri dostopu do informacij, dobili smo pritožbeni organ ter pritožbeni postopek, definirana je bila pravica do odgovora na zastavljeno vprašanje, instrukcijski rok pa je nadomestil definiran rok za dostop do informacij. Vendar ta zakon v državnem zboru ni bil sprejet, nova ekipa ministrstva za kulturo pa je nov predlog sprememb zakona o medijih – vključno z dostopom do informacij za novinarje –, pripravila sredi leta 2005. Usklajevanja tega besedila se do danes še niso zaključila, temeljne določbe pa se glede na kompromis iz leta 2004 niso bistveno spremenile.
V skladu z leta 2003 sprejetim programom je Društvo novinarjev Slovenije nadaljevalo z osveščanjem novinarjev o avtorskih pravicah. Tako smo pripravili slovensko izdajo priročnika o avtorskih pravicah, ki je dostopen na spletnih straneh DNS, naročili pa smo tudi pravno ekspertizo o novinarskih delih in iz njih izhajajočih avtorskih pravicah. To je prvi dokument, ki je na področju novinarstva definiral in nedvomno izpeljal vse oblike novinarskega dela. Definicija avtorskega dela na področju novinarstva je pomemben dokument, saj je osnova za pogajanja pa tudi za vse postopke uveljavljanja avtorskih pravic. Prvič je tako na primer urejanje neke publikacije oziroma medija definirano kot avtorsko delo.
Sindikat novinarjev Slovenije, naša partnerska organizacija, nas je ves čas obveščala o napredku pri pogajanjih o spremembah nacionalne kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Da se medsebojna razmerja med pogajalskima stranema zaostrujejo, je postalo jasno že junija 2004. Društvo novinarjev Slovenije seveda nima uradnih možnosti, da bi pristopilo k pogajanjem, je pa kot večja in močnejša organizacija kljub razhajanjem ves čas podpiralo pogajanja in zahteve sindikata. V začetku jeseni se je situacija zaostrila, na razširjenem sestanku, ki je bil v začetku septembra 2004, pa smo bili seznanjeni tudi z možnostjo splošne stavke. Društvo novinarjev Slovenije in njegovi organi so sindikatu ves čas zagotavljali podporo in tudi pomoč, ko je do stavke tudi dejansko prišlo.
Ključna za novinarsko skupnost v letu 2004 pa je bila obravnava sprememb zakona o dohodnini. Društvo je z ministrstvom za finance opravilo več razgovorov in usklajevanj, v katerih nam je uspelo doseči izenačitev statusa novinarjev z drugimi samostojnimi poklici na področju kulture, izpostavili pa smo tudi problem socialno izključenih zaposlenih, ki brez socialne in pokojninske varnosti opravlja pomemben del novinarskih opravil v medijskih hišah, kar je bil tudi eden izmed razlogov za vpeljavo odvisnega delovnega razmerja v zakon o dohodnini. Ko je bila davčna zakonodaja tudi sprejeta, je bilo za društvo in njegove organe ključno čim bolje pripraviti novinarje na novo zakonodajo, saj bi se lahko sicer marsikateri naš član znašel v hudih težavah. Tako smo naročili pravne in davčne analize sprememb in učinkov nove zakonodaje ter jih posredovali vsem članom, konec leta 2004 pa smo pripravili tudi več seminarjev o novi davčni zakonodaji v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Hkrati smo vsem članom zagotovili svetovanje, tistim, ki poklic opravljajo samostojno, pa še dodatno profesionalno davčno svetovanje po znižani ceni. Ko je leta 2005 zakonodaja začela veljati, je večina primerljivih poklicev šele začela analizirati, kaj se je zgodilo, novinarska skupnost pa je spremembe pričakala neprimerno bolj pripravljena. Prav zaradi te pripravljenosti se je v letu 2005 več kot 100 novinarjev socialno zavarovalo in si zagotovilo status samostojnega novinarja – iz socialne izključenosti so torej prestopili med socialno in pokojninsko zavarovane državljane –, hkrati pa je pomemben del do takrat dejansko nezaposlenih novinarjev dobil redno zaposlitev.
Zaradi navedenih razlogov in nepričakovane investicije v obnovo prostorov na Vošnjakovi ulici v Ljubljani so bile finančne obremenitve društva v letu 2004 višje od načrtovanih, vendar smo se odločili, da to pokrijemo iz akumuliranih presežkov in ne iz rezerv, zaradi česar je bila na ravni leta 2004 izkazana izguba. Hkrati je društvo opravljajo vse tekoče naloge, začelo uvajati nove načine plačevanja članarine, povečalo bazo podatkov, ki so dostopni na spletu, izvedlo podelitev novinarskih nagrad, organiziralo uspešne redne Novinarske dneve ter pomagalo aktivom novinarjev po medijih in regijah pri njihovih dejavnostih, aktiv upokojencev pa je bil tudi v letu 2004 ob podpori organov DNS izredno dejaven. Število aktivov je ostalo nespremenjeno, upravni odbor pa je moral zaradi nove funkcije, ki ni združljiva s članstvom v društvu, zapustiti njegov član Miro Petek.
Gregor Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije