Poročilo o delu organov DNS v letu 2006

Zaradi vse bolj zaostrenih razmer v medijih je bil upravni odbor društva v začetku leta 2006 primoran ugotoviti, da Slovenije ni več moč prištevati med države, kjer lahko novinarji in mediji delujejo neovirano. V posameznih medijih smo bili namreč priča razrešitvam iz političnih razlogov, novinarji pa so tako iz političnih kot kapitalskih razlogov izpostavljeni osebnim diskreditacijam in grožnjam, da bodo odpuščeni, premeščeni oziroma da jim bodo, če se ne bodo podredili zahtevam politično nastavljenih uprav in urednikov, znižali plačo. To je v nasprotju s slovensko ustavo, z zakonoma o medijih in o delovnih razmerjih ter s temeljnimi postulati demokratičnega sistema. Tako denimo 6. člen zakona o delovnih razmerjih delavca prepoveduje postavljati v neenakopraven položaj zaradi političnega ali drugega prepričanja, 21. člen še veljavnega zakona o medijih pa, da se ne sme spremeniti novinarjevega statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo in profesionalnimi pravili, merili in standardi. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je bil dolžan ob tem poudariti, da gre za načrtno in s strani predstavnikov oblasti usmerjano delovanje. Del tega delovanja so grožnje, diskreditacije, osebni pritiski in nadzor nad posameznimi prispevki. V takih razmerah pa novinarji vedno teže delujejo kot profesionalni informativni servis javnosti. Posebno odgovornost za tako stanje prevzemajo nadzorni in programski sveti v medijskih hišah.

Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije sta zaradi opisanih razmer okrepila sodelovanje, saj je vse več pritiskov prav na delovnih mestih oziroma s šikaniranjem posameznikov. Sindikat aktivno ščiti avtonomijo posameznikov, saj se je delovnopravna varnost zmanjšala prav zaradi (posrednih) političnih razlogov. Na dogajanje je opozorila tudi mednarodna zveza novinarjev, v svetovnih poročilih o stanju na področju medijev pa Slovenija nazaduje.

Leto 2006 je zaznamovalo tudi uveljavljanje sprememb zakona o medijih. Te so zelo jasno pokazale, da je bil osrednji namen zakona uravnoteženje slovenskih medijev oziroma oblikovanje uredniške politike medijev; pojem pluralizacije je razumljen kot uravnoteženje programa v vsakem posameznem mediju in ne kot vzpostavitev medijskega prostora, ki omogoča različne in raznolike medije. Namesto medijskega okolja zakon ureja medije. Pluralizacija namreč pomeni veliko vsebinsko raznolikost medijev in podporo specifičnih vsebin ali vsebin, ki niso tržno zanimive in so zato v medijih diskriminirane. Vsa opozorila društva, izrečena ob uvajanju sprememb zakona o medijih, dobivajo nove potrditve tako rekoč vsak dan. Celo več: tudi tisti, ki so nas zaradi stališč o medijskem zakonu iz različnih razlogov napadali, se po njegovi uveljavitvi obračajo na društvo, saj imajo z njegovimi določbami veliko težav. Društvo novinarjev Slovenije je namreč še pred uveljavitvijo zakona zagovarjalo stališče, da je že takrat uveljavljeno utemeljevanje pravice do odgovora in popravka mnogo preširoko. Zdajšnja ureditev pa je to pravico razširila na absurdno raven. V Društvu novinarjev Slovenije – po posvetu s pravnmi strokovnjaki – menimo, da gre v tem primeru za nedvomno zlorabo ustavnega določila in ustavne pravice do popravka. Pravica do popravka se je namreč razširila v pravico ekskluzivnega dostopa do medijskega prostora. Namen teh določb v starih medijskih zakonih je bil zagotoviti dostop posamezniku, sam zakon in zahtevnost postopka uveljavljanja pravice pa jasno kažeta, da si dostop do medijskega prostora želi zagotoviti država oziroma njen aparat. Društvo novinarjev Slovenije v letu 2006 še ni vložilo pritožbe na ustavno sodišče, saj do nastanka tega poročila ni imelo dovolj jasnih primerov zlorab medijskega prostora, ki bi bile jih fizične osebe (novinarji), ki so bili z njimi prizadete, pripravljene tudi sodno izpostaviti.

Društvo novinarjev Slovenije je v letu 2006 izvedlo vse redne aktivnosti, organiziralo Novinarske dneve in podelitev novinarskih nagrad. Na poslovanje DNS je v prvi polovici 2006 pomembno vplivala ponovitev težav s poslovnimi prostori društva na Vošnjakovi ulici, saj nam po izteku pogodbe z dotedanjim najemnikom skoraj leto dni ni uspelo oddati prostorov, najemnina zanje pa predstavlja pomemben vir dohodka za redno dejavnost društva. Društvo je na predlog nadzornega odbora tudi spremenilo upravljavca rezervnega sklada društva, kar je dalo dobre rezultate. Navkljub slabšim razmeram za delovanje se je poslovanje DNS do konca leta 2006 stabiliziralo ter prilagodilo razmeram, ki so od DNS zahtevale konzervativno poslovanje. Mandatno obdobje 2003–2007 Društvo novinarjev Slovenije zaključuje z višjim rezervnim skladom, brez težav pri poslovanju ter z stabiliziranimi prihodki, ki omogočajo normalno poslovanje in izvajanje projektov. Za vse večje projekte pa bo moralo Društvo novinarjev Slovenije tudi v prihodnje uporabljati sredstva rezervnega sklada in druge vire.

Grega Repovž, predsednik UO DNS