Pravilnik o delu NČR

Predlog sprememb Pravilnika o delu Novinarskega častnega razsodišča

PRAVILNIK O DELU NOVINARSKEGA ČASTNEGA RAZSODIŠČA

SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen
Ta pravilnik določa način dela NČR, konstituiranje NČR, potek postopkov, obravnavo zadev in odločanje ter izvršitev odločitev NČR.

2.člen
NČR obravnava in presoja očitane kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in drugih avtorjev uredniških vsebin. NČR ne razsoja o kršitvah preambule. Prav tako NČR ne razsoja o kršitvah priporočil. NČR deluje tudi preventivno. Na lastno pobudo ali na pobudo organov DNS in SNS ter drugih udeležencev v množičnem komuniciranju lahko NČR organizira posvete, okrogle mize, javne razprave in druge oblike javnega soočanja mnenj o temah, ki zadevajo delo novinarjev in etiko javne besede. NČR obravnava tudi primere in pojave neetičnega ravnanja novinarjev in drugih avtorjev uredniških vsebin, ki niso člani DNS ali SNS.

3. člen
Postopek pred NČR se lahko sklene:
1) s poravnavo med udeleženci v postopku,
2) z razsodbo NČR o ugotovljeni kršitvi, če gre za člana DNS ali SNS,
3) s stališčem NČR o ugotovljeni kršitvi, če novinar ni član DNS ali SNS,
4) z razsodbo NČR, , da očitane kršitve ni bilo,
5) s stališčem NČR, da očitane kršitve ni bilo.
Izhajajoč iz pojavov v novinarski praksi in obravnavanih primerov NČR oblikuje priporočila, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo posamezne člene kodeksa.
NČR lahko predlaga upravnemu odboru DNS oziroma izvršilnemu odboru SNS, da člana društva oziroma sindikata izključi iz ene ali obeh organizacij. Takšen ukrep NČR lahko predlaga le, če je prišlo do namerne, zavestne ali ponavljajoče se hude kršitve členov Kodeksa novinarjev Slovenije.

4. člen
NČR ima enajst članov. Člani NČR izmed sebe izvolijo predsednika, namestnika predsednika in tajnika. Postopek izvolitve članov NČR je opredeljen v statutih DNS in SNS.

5. člen
Sedež NČR je v prostorih Društva novinarjev Slovenije na Wolfovi 8 v Ljubljani. NČR lahko razpiše obravnavo tudi v drugih prostorih ali v drugem kraju, če presodi, da bi bilo to primerno, v prid postopku, in da bi bile na ta način bolje zaščitene pravice vseh udeležencev v postopku.

6. člen
NČR odloča na sejah. NČR je sklepčno, če je na seji navzočih najmanj šest članov. Seje vodi predsednik NČR, v njegovi odsotnosti vodi seje podpredsednik. Če pa je tudi podpredsednik odsoten ali izločen iz postopka, seje vodi član NČR, ki ga za to pisno pooblasti predsednik NČR. NČR sprejema vse sklepe, razen priporočil NČR, z večino glasov vseh članov. Priporočila NČR sprejema z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, in sicer najmanj s sedmimi glasovi.

7. člen
Če je član NČR ali kateri od njegovih ožjih družinskih članov udeležen v postopku pred NČR, se mora iz postopka izločiti.

8. člen
V primerih, ko se je zoper enega izmed udeležencev v postopku pred NČR začel ali poteka postopek pred rednimi sodišči, NČR odloči, da ne začne ali prekine postopek. O tem primeru NČR dokončno razsodi po končanem sodnem postopku. Pritožnik predlogu za začetek postopka priloži izjavo, v kateri se zaveže, da v zadevi, ki je predmet postopka pred NČR, do zaključka postopka ne bo vložil tožbe na rednem sodišču.

9. člen
Odločitve NČR so javne. Javnost je lahko prisotna tudi na javnih obravnavah, razen v procesu odločanja o pritožbah. Člani NČR v javnosti ne komentirajo primerov, ki so še v postopku. NČR v javnosti zastopa predsednik ali njegov namestnik. Člani NČR med postopkom o zadevah, ki zadevajo postopek, ne komunicirajo z udeleženci postopka (razen če NČR ne odloči drugače). Z njimi praviloma komunicira razsodišče z uradnimi dopisi. Zaradi varstva osebnih podatkov in pravic udeležencev v postopkih pred NČR imajo dostop do dokumentacije NČR, ki se oblikuje v posamičnih primerih, samo člani NČR in udeleženci v postopku. Organom DNS in SNS ter javnosti so dostopne samo razsodbe, stališča, priporočila NČR, zapisniki s sej NČR in obravnav.

POSTOPEK

10. člen
NČR začne postopek na temelju pisne pritožbe posameznikov, pravnih oseb, uredništev, novinarskih aktivov, novinarskih sindikatov, upravnega odbora DNS ali izvršilnega odbora SNS. NČR lahko začne postopek tudi na lastno pobudo oziroma na pobudo enega izmed svojih članov. Pritožba za začetek postopka pred NČR mora biti poslana po fizični ali elektronski pošti najpozneje 45 dni po dogodku, za katerega pritožnik meni, da sodi med primere neetičnega ravnanja novinarja ali drugega avtorja uredniških vsebin. Rok začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega dneva. Če zadnji dan roka sovpada z dela prostim dnevom, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. NČR mora odločiti, ali bo začelo postopek najpozneje 30 dni po prejemu popolnega predloga.

11. člen
Pritožba za začetek postopka pred NČR mora vsebovati natančne navedbe, s katerimi besedami, sporočili ali dejanji naj bi bila kršena določila Kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožba mora vsebovati natančne navedbe členov Kodeksa novinarjev Slovenije, ki naj bi bili kršeni v primeru, na katerega se pritožnik sklicuje. Pritožnik mora pritožbi priložiti kopijo, posnetek, prepis prispevka, na katerega se pritožba nanaša. Nepopolnih in nepodpisanih oziroma anonimnih predlogov NČR ne obravnava. NČR pozove pritožnika, da svoj predlog dopolni, in določi rok za to, sicer nepopolni predlog zavrže.

12. člen
V predhodnem postopku NČR preuči pritožbo, ugotovi, ali je predlog popoln in ali je za obravnavo pristojno. Novinarja, ki mu je očitana kršitev kodeksa, NČR pozove, da v osmih dneh pisno odgovori na predlog za uvedbo postopka. NČR za vsak posamični predlog določi razsodnika-poročevalca, ki do naslednje seje ali do razumnega roka, ki ga določi NČR, preuči navedbe v pritožbi, predlaga sklic javne obravnave ali oblikuje predlog razsodbe ali stališča, ki ga sprejme NČR.

13. člen
NČR pozivu k dopolnitvi nepopolne pritožbe priloži Kodeks novinarjev Slovenije, Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča in navodila Kako se pritožiti. Pozivu novinarju naj odgovori na očitane mu kršitve, pa Kodeks novinarjev Slovenije, Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča ter predlog pritožnika. NČR vse dokumente, ki jih vsebuje pritožba na NČR, posreduje novinarju, na katerega se nanaša pritožba, da ta lahko odgovori na očitane mu kršitve.

14. člen
NČR lahko izjemoma med postopkom razširi pritožbo, postopek vodi kot v vseh drugih primerih. Oblikuje pisno pritožbo in novinarja pozove, da odgovori na očitane mu kršitve.

15. člen
NČR ima diskrecijsko pravico, da z večino odloči, da ne bo razsojalo o vlogah, za katere oceni, da ne vsebujejo vsebinskih razlogov za obravnavo.

16. člen
NČR svojo odločitev lahko sprejme že na temelju dostopnih podatkov, ki so jih v pisni obliki predložili udeleženci v postopku ali pa so kako drugače dostopni NČR in so z njimi seznanjeni tudi udeleženci v postopku. Kadar pa za sprejem končne odločitve potrebuje dodatna pojasnila udeležencev v postopku ali želi udeležence soočiti, lahko skliče javno obravnavo. NČR po opravljeni javni obravnavi nadaljuje z rednim postopkom in ga zaključi z razsodbo ali stališčem.

17. člen
V postopku se NČR lahko posvetuje tudi s strokovnjaki za etiko, množične medije, medijsko pravo in za druga področja.

18. člen
Vabilo na obravnavo pred NČR se udeležencem v postopku vroči najpozneje osem dni pred začetkom obravnave.
Udeleženci v postopku so:
1) pritožnik in novinar ali drugi avtor, zoper katerega teče postopek,
2) zagovorniki in pooblaščenci udeležencev v postopku.

19. člen
Javno obravnavo NČR izvede, če vsi udeleženci v postopku predhodno potrdijo udeležbo na obravnavi. Če se javne obravnave eden od udeležencev, ki je sicer potrdil udeležbo, neupravičeno ne udeleži, NČR dodatna vprašanja postavi le prisotnemu udeležencu.

20. člen
Predsedujoči seji NČR, na kateri poteka obravnava najprej ugotovi prisotnost članov in drugih udeležencev. Prvi dobi besedo pritožnik, ki lahko obrazloži primer, lahko pa se sklicuje na pisno pritožbo. Za pritožnikom dobi besedo udeleženec postopka, zoper katerega je bil postopek uveden. O zaporedju sodelovanja članov NČR in drugih udeležencev na obravnavi odloča predsednik NČR oziroma predsedujoči. NČR se med obravnavo lahko začasno umakne na posvet ali obravnavo začasno prekine, o čemer sklepa z večino glasov prisotnih članov NČR. Predsedujoči udeležence v postopku pozove k poravnavi. Če za poravnavo ni soglasja, NČR po končani obravnavi nadaljuje postopek in v razumnem roku sprejme razsodbo ali stališče.

21. člen
Tajnik NČR snema javno obravnavo in zapiše magnetogram obravnave.

22. člen
NČR sprejme razsodbo ali stališče z večino glasov vseh članov NČR, priporočilo pa z najmanj dvotretjinsko večino glasov vseh članov NČR. Član NČR ima pravico do ločenega mnenja, ki se objavi hkrati z razsodbo ali stališčem. Pisno razsodbo ali stališče je treba vsem udeležencem v postopku vročiti v 15 dneh. Rok začne teči z dnem, ko je NČR zaključilo postopek. Razsodbo ali stališče podpiše predsednik ali podpredsednik NČR. Razsodbe in stališča NČR morajo vsebovati opis primera, v katerem so navedene očitane kršitve kodeksa in zagovor novinarja, sklep o ugotovljenih kršitvah kodeksa, obrazložitev razlogov za ugotovljeno kršitev oziroma razlogov, zakaj kršitve ni, ter navodilo o možnostih za obnovo postopka.

23. člen
Novinar ali drugi udeleženec v postopku je oproščen odgovornosti za očitano kršitev:
1) če očitana kršitev ni bila dokazana,
2) če novinarjevo/udeleženčevo ravnanje oziroma opustitev nekega dejanja po določilih Kodeksa novinarjev Slovenije ne pomeni kršitve,
3) če je bila očitana kršitev storjena v okoliščinah, ki izključujejo novinarjevo/udeleženčevo odgovornost.

IZVRŠITEV ODLOČB

24. člen
Razsodbe in stališča NČR imajo status javnostim dostopnih dokumentov.
NČR jih posebej odpošlje:
1) udeležencem v postopku,
2) odgovornemu uredniku medija, v katerem je prišlo do kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije.

Spoštujoč pravico javnosti do obveščenosti in izhajajoč iz odgovornosti novinarjev za etiko javne besede NČR s svojimi razsodbami, stališči in priporočili seznanja tudi najširšo javnost, tako da te dokumente pošlje v objavo slovenskim medijem. Razsodbe, stališča in priporočila NČR objavi tudi na spletni strani www.razsodisce.org. Na spletni strani razsodišča NČR objavi tudi pritožbe, ki so bile prekinjene ali niso bile obravnavane zaradi procesnih razlogov.

25. člen
Priporočila NČR so namenjena objavi v množičnih medijih. Z njimi želi NČR opozoriti najširšo in zainteresirane javnosti na pojave neetičnega ravnanja novinarjev in drugih udeležencev v procesih množičnega komuniciranja, spodbuditi širšo razpravo o teh pojavih, zlasti med novinarji, ter spodbuditi strokovne javnosti, da izoblikujejo rešitve, ki bi v prihodnje zagotovile spoštovanje etike javne besede.

OBNOVA POSTOPKA

26. člen
Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

KONČNE DOLOČBE

27. člen
Pravilnik velja od 25. novembra 2010, ko ga je sprejela skupščina DNS oziroma od …, ko ga je sprejela skupščina SNS.