Statut Društva novinarjev Slovenije

Društvo novinarjev Slovenije je naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905, v Ljubljani in Slovenskega časnikarskega društva, ustanovljenega 22. oktobra 1944, v Črnomlju.

I. Temeljne določbe

1. člen
Društvo novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: DNS) je stanovska organizacija, ki združuje novinarje, ki se poklicno ukvarjajo z javnim obveščanjem.

2. člen
Ime društva: Društvo novinarjev Slovenije
Sedež društva: Ljubljana, Vošnjakova ulica 8
Žig društva: žig je kvadratne oblike z napisom Društvo novinarjev Slovenije v črni barvi in stliliziranimi ločili
DNS zastopa predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

3. člen
Društvo se lahko včlani v sorodne stanovske organizacije doma in v tujini, ki imajo enake ali podobne cilje.

4. člen
Etične in poklicne norme novinarskega poklica določa Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks). Spoštovanje določb in duha kodeksa je poklicna dolžnost novinarja in temelj za ukrepanje DNS v primerih, ko je treba zaščiti novinarja in njegov poklic.

II. Cilji in naloge društva

5. člen
Cilji in naloge DNS:
– razvoj javnega obveščanja v interesu domačih in tujih javnosti,
– krepitev in podpora neodvisnosti, samostojnosti in angažiranosti novinarjev ter medijev,
– uveljavljanje etike javne besede
– varstvo in zaščita novinarjev pred ekonomskimi in drugimi pritiski, ki so posledica opravljanja novinarskega poklica,
– uveljavljanje doslednega spoštovanja človekovih pravic in pravne države,
– reševanje poklicnih in statusnih vprašanj novinarjev,
– sodelovanje z novinarskimi organizacijami doma in v tujini,
– povezovanje neprofesionalnih, predvsem družabnih in športno rekreativnih interesov članstva.

6. člen
Način uresničevanja ciljev in nalog:
– sodelovanje pri sistemskem urejanju vprašanj, ki zadevajo pravico javnosti do obveščenosti ter položaja in vloge medijev,
– sodelovanje z medijskimi hišami pri oblikovanju oziroma določanju položaja novinarjev,
– sodelovanje z javnimi in drugimi institucijami, ki imajo pomembno vlogo in interes za krepitev pomena javnega obveščanja,
– skrb za ugled novinarskega poklica,
– skrb za širitev in krepitev strokovnega znanja novinarjev,
– skrb za delovne in druge pogoje novinarjev,
– skrb za urejanje gmotnega položaja novinarjev v sodelovanju s sindikatom novinarjev,
– utrjevanje položaja in vloge medijev italijanske in madžarske narodne skupnosti ter povezovanje z novinarskimi organizacijami v sosednjih državah, kjer živijo pripadniki slovenske narodnosti in
– nagrajevanje novinarskih dosežkov in prispevkov, ki pospešujejo uveljavljanje in razvoj novinarske stroke.

III. Članstvo

1. Sprejem v članstvo

7. člen
Član DNS je lahko vsak, ki se preživlja z novinarskim delom v Republiki Sloveniji ali v slovenskih medijih (uredniki in novinarji zamejskih in izseljenskih medijev). Če se ob tem preživlja še s kakšnim drugim delom, to ne sme biti v nasprotju z določili Kodeksa DNS (propaganda, ekonomska propaganda, stiki z javnostmi in podobno).
Član DNS lahko izjemoma postane tudi novinarski sodelavec v medijih, ki sicer ne zadosti vsem temeljnim merilom za sprejem, za katerega pa upravni odbor DNS presodi, da bi njegova včlanitev prispevala k razvoju in ugledu DNS ter k strokovnosti novinarskega poklica.
Član DNS je lahko tudi študent, ki več kot tri mesece letno opravlja novinarsko delo pri mediju vpisanemu v razvid medijev.

8. člen
Višino članarine določa skupščina DNS. Člani v prvem letu članstva, upokojeni člani in člani študenti plačujejo znižano članarino.
Postopek in natančnejša merila za sprejem v članstvo določa Pravilnik o sprejemanju in prenehanju članstva v Društvu novinarjev Slovenije.

9. člen
Publicistom, strokovnjakom in znanstvenikom s področja komunikoloških ved in medijev, občasnim sodelavcem uredništev medijev lahko upravni odbor DNS podeli status pridruženih članov DNS.
Članu DNS, ki se začasno preneha ukvarjati s poklicnim novinarstvom, se članstvo v DNS na njegov predlog lahko začasno zamrzne. Člani, katerih status je zamrznjen, ne plačujejo članarine, niso upravičeni do novinarskih izkaznic, nimajo glasovalne in volilne pravice.
Častni član DNS lahko postane posameznik, ki je s svojim delom pomembno prispeval k slovenskemu novinarstvu ali njegovi organizaciji. Pridruženi in častni člani nimajo pravice odločati o statutu DNS in pravice voliti in biti izvoljeni v njegove organe.

2. Pravice in dolžnosti članov

10. člen
Član DNS ima naslednje pravice in dolžnosti:
– voliti in biti voljen v vse organe DNS,
– dajati pobude, mnenja in stališča za obravnavanje vseh vprašanj, ki zadevajo cilje in naloge ter delovanje DNS oziroma njegovih organov,
– delovati v skladu s statutom in drugimi akti DNS,
– obveščati in biti celovito obveščen o delu in poslovanju DNS in njegovih organov,
– uresničevati sklepe organov DNS,
– redno plačevati članarino,
– tajništvu DNS ažurno posredovati spremembe za članstvo relevantnih osebnih podatkov in
– v primeru izstopa iz društva, tajništvu DNS posredovati pisno izstopno izjavo, ki je podlaga za prenehanje zaračunavanja članarine,
– član, ki ima ob izstopu veljavni članski izkaznici, mora izkaznici vrniti tajništvu društva.

11. člen
Član DNS uživa podporo, zaščito in pomoč DNS pri opravljanju novinarskega poklica, zlasti pa v primerih:
– političnih, ekonomskih in drugih pritiskov,
– zapiranja informacij,
– morebitnih sodnih pregonov.
V teh primerih sta prizadeti član ali njegov aktiv dolžna nemudoma obvestiti predsednika DNS, ki mora ukrepati v najkrajšem možnem roku. Pridobiti mora predvsem celovite in objektivne informacije o primeru in, če presodi, da je to potrebno, tudi stališča upravnega odbora.

12. člen
Člani DNS, pridruženi in častni člani DNS imajo društveno člansko izkaznico.
Pravico do izkaznic mednarodnih organizacij, katerih kolektivni član je DNS, imajo pod pogoji, ki jih določajo pravila teh organizacij, samo redni člani DNS, ki plačujejo članarino.

3. Trajanje članstva

13. člen
Članstvo v DNS preneha z izstopom, z izbrisom, s smrtjo ali z izključitvijo člana.

14. člen
Predsedniki aktivov so o spremembah statusa članov DNS dolžni tekoče obveščati register članstva, ki ga vodi tajništvo DNS.

15. člen
Upokojeni novinarji ostanejo člani DNS z vsemi pravicami in dolžnostmi.
Brezposelni in častni člani ne plačujejo članarine.

16. člen
Upravni odbor DNS lahko izbriše člana iz članstva v naslednjih primerih:
– če se več kot eno leto ne ukvarja z novinarskim delom kot pretežnim virom preživljanja in
– če več kot eno leto ne plačuje članarine.
Upravni odbor DNS lahko člana, ki je bil izbrisan iz registra članstva, ponovno sprejme, če izpolnjuje pogoje za sprejem v članstvo.

17. člen
Svet DNS lahko izključi člana v naslednjih primerih:
– kadar NČR presodi, da gre za namerne, zavestne ali ponavljajoče se hude kršitve določb kodeksa in
– kadar krši določila statuta DNS.
V primeru kršitev določil statuta mora svet DNS pred dokončno odločitvijo pridobiti mnenje matičnega aktiva.

18. člen
Zoper sklep upravnega odbora DNS o izbrisu iz članstva oziroma izvajanje pravilnika o sprejemanju in prenehanju članstva v DNS ima prizadeti pravico do pritožbe na svet DNS. Zoper sklep sveta DNS o izključitvi iz članstva pa ima prizadeti pravico do pritožbe na skupščino DNS.
Pritožba mora biti vložena najpozneje v 15 dneh po vročitvi sklepa upravnega odbora ali sveta DNS.

IV. Oblike in načini delovanja članstva

1. Aktivi

19. člen
Aktiv je oblika in način delovanja članov DNS.
Temeljno dejavnost DNS uresničujejo člani v aktivih novinarjev.
Aktiv novinarjev se organizira v medijskih hišah ali po teritorialnem načelu. Študenti se lahko združujejo v aktiv študentov.Pogoj za ustanovitev aktiva je, da povezuje oziroma šteje najmanj 15 članov. Če je v uredništvu manj kot 15 članov, lahko člani dveh ali več uredništev ustanovijo skupen aktiv. O ustanavljanju aktivov z manjšim številom članov odloča upravni odbor DNS.
Aktiv samostojno oblikuje in sprejema program svojega dela in način delovanja. Njegova dejavnost mora biti v skladu s statutom in drugimi akti DNS ter kodeksom.
Aktivi se za uresničevanje svojih programov lahko povezujejo med seboj.
Če samostojni novinarji ne ustanovijo svojega aktiva, se vključujejo v aktiv na območju, kjer delajo, ali v aktiv medija oziroma uredništva, s katerim pretežno sodelujejo.
V skladu s svojimi pravili lahko aktivi vključujejo tudi novinarje, ki niso člani DNS.

20. člen
Člani DNS z včlanitvijo v aktiv glasovalno pravico prenesejo na aktiv. Vsak aktiv ima na skupščini DNS toliko glasov, kolikor ima članov.
Člani DNS, ki so člani aktivov, na skupščini pa želijo glasovati sami, morajo o tem obvestiti predsednika aktiva pred zasedanjem skupščine.
Aktiv oziroma glasove aktiva na skupščini lahko zastopa eden ali več pooblaščencev.

2. Sekcije

21. člen
Sekcija je oblika in način delovanja članov DNS, v katero se povezujejo in združujejo enaki interesi članstva na različnih področjih.
Aktivi in sekcije niso pravne osebe.
Svojo dejavnost financirajo v skladu s programi dela, če jih potrdi upravni odbor DNS.

V. Organi društva

22. člen
Organi DNS so:
– skupščina,
– svet,
– predsednik,
– upravni odbor,
– nadzorni odbor,
– novinarsko častno razsodišče.

23. člen
Mandat organov traja štiri leta. Po preteku mandata so dotedanji člani organov DNS lahko ponovno izvoljeni.

1. Skupščina DNS

a) Sestava in pristojnosti skupščine

24. člen
Skupščino sestavljajo člani DNS, ki na njej uresničujejo svoje pravice in dolžnosti.
Skupščina deluje po načelu en član – en glas. Člani svoje glasovalne pravice uresničujejo na dva načina: preko svojega aktiva v skladu z 20. členom ali pa osebno na skupščini z glasovanjem.
Skupščina veljavno odloča, če je navzočih najmanj 50 % glasov vseh članov.
Če skupščina ob napovedani uri ni sklepčna, veljavno začne z delom pol ure kasneje in sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov.

25. člen
Skupščina razpravlja in odloča o vprašanjih, ki zadevajo DNS in članstvo. Še posebej pa:
– o poročilih in delu predsednika DNS, sveta DNS, upravnega in nadzornega odbora ter NČR,
– o vprašanjih, ki zadevajo naloge, cilje in interese DNS oziroma razvoj novinarstva,
– o smernicah za delo organov DNS in drugih organiziranih oblik delovanja članov,
– o volitvah in odpoklicu organov DNS; pri volitvah organov upošteva regionalno zastopanost,
– sprejema statut in njegove spremembe ter druge akte DNS,
– sprejema poročilo zaključnem računu DNS
– odloča o vseh drugih vprašanjih določenih s statutom in drugimi akti DNS.

b) Sklic in potek skupščine

26. člen
Redno letno skupščino skliče upravni odbor DNS, ki določi kraj, čas in dnevni red skupščine. V sklicu mora biti navedeno tudi, da je gradivo objavljeno na spletni strani DNS in na vpogled v tajništvu DNS.
Če je skupščina volilna, mora to upravni odbor DNS v sklicu posebej navesti.
Sklic skupščine mora tajništvo DNS vsem članom poslati najmanj 15 dni pred skupščino.

27. člen
Sklic izredne skupščine lahko predlagajo predsednik DNS, upravni odbor DNS, svet DNS, nadzorni odbor, tretjina aktivov ali najmanj 25 % članov.
Če upravni odbor DNS ne skliče izredne skupščine v 15 dneh po vložitvi predloga, lahko izredno skupščino skliče predlagatelj.
Izredna skupščina se skliče v skladu s 26. členom statuta.

28. člen
Redna ali izredna skupščina lahko poteka tudi kot seja z uporabo videokonference. Za izvedbo skupščine kot seje z uporabo videokonference se smiselno uporabljajo določbe, ki jih statut določa za sklic skupščine v živo. Seja z uporabo videokonference je lahko izvedena za odločanje o nujnih zadevah in/ali ko izvedba skupščine v živo ni mogoča zaradi izrednih razmer. Glasovanje na seji z uporabo videokonference je javno in se izvede z oddajo glasu na skupščini sami.

29. člen
Skupščino vodi delovni predsednik, ki je izvoljen z večino prisotnih glasov.
Na predlog delovnega predsednika na skupščini izvolijo 3-člansko komisijo za štetje glasov in dva overovatelja zapisnika.
O poteku skupščine se piše zapisnik. V njem mora biti za vsak sklep naveden izid glasovanja.
Glasovanje je javno. Tehnično izvedbo glasovanja določi upravni odbor DNS.

30. člen
Za sprejem sklepov je potrebna večina prisotnih glasov (navadna večina).
Statut oziroma njegove spremembe se sprejemajo z dvotretjinsko večino prisotnih glasov.

c) Volitve organov DNS

31. člen
Kandidatno listo za člane organov DNS določi upravni odbor DNS na podlagi predlogov aktivov oziroma članov DNS.
Kandidati za predsednika DNS morajo h kandidaturi predložiti pisni program dela oziroma aktivnosti za prihodnje mandatno obdobje. Program je sestavni del gradiva za skupščino.

32. člen
Za člane organov DNS so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ prisotnih glasov.
Če je na listi več kandidatov, kot se jih voli v organ, pa sta dva kandidata dobila enako število prisotnih glasov, se za njiju opravijo ponovne volitve.
Če je za predsednika DNS samo en kandidat mora dobiti večino prisotnih glasov.
Če je kandidatov več, je izvoljen tisti, ki je dobil več kot polovico prisotnih glasov. Če noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali če imata dva kandidata enako število prisotnih glasov, se volitve za kandidata, ki sta dobila največ glasov, ponovijo. Izvoljen je kandidat, ki dobi 51 % prisotnih glasov.

2. Svet DNS

33. člen
Svet DNS sestavljajo predsedniki aktivov, predsednik DNS in člani upravnega odbora. Na seje sveta DNS sta vabljena tudi predsednika nadzornega odbora in NČR.
Predsednike aktivov lahko na sejah sveta DNS nadomeščajo tudi drugi za to pooblaščeni predstavniki aktivov.
Predsednik DNS mora svet DNS sklicati najmanj enkrat letno oziroma po potrebi ali na pobudo predsednikov aktivov.

34. člen
Svet DNS obravnava vsa vprašanja, za katera upravni odbor DNS, predsednik DNS, tretjina aktivov ali desetina vseh članov meni, da je potrebna širša razprava. O teh vprašanjih svet DNS sprejema stališča, mnenja in sklepe, ki so obvezujoči za predsednika DNS in upravni odbor DNS.
Še posebej pa svet DNS:
– sprejema stališča, mnenja, pobude in ukrepe za uveljavljanje novinarskega statusa in kodeksa ter reševanje poklicnih problemov,
– odloča o izključitvi iz članstva,
– obravnava pritožbe članov na sklepe organov DNS,
– predlaga člane DNS za društvena, državna in javna priznanja,
– imenuje predstavnike DNS v različne institucije,
– obravnava finančni načrt in predlog zaključnega računa.
Svet DNS je sklepčen, če je prisotna večina članov.
Svet DNS sprejema mnenja, stališča in sklepe z večino glasov prisotnih članov.

3. Predsednik DNS

35. člen
DNS ima predsednika, ki je istočasno predsednik upravnega odbora.
Predsednik DNS:
– zastopa in predstavlja DNS doma in v tujini,
– odziva se na aktualne pojave povezane z interesi, vlogo, cilji in nalogami DNS in njegovih organov,
– izvaja sklepe skupščine in drugih organov DNS, ter skrbi za izvajanje sprejetih programov,
– določa in usmerja delo tajništva DNS in
– opravlja druge naloge določene s tem statutom.

36. člen
Če predsednik DNS odstopi pred iztekom mandata ali pa funkcije ne more opravljati, njegove naloge do prve skupščine – na kateri so nadomestne volitve – opravlja podpredsednik upravnega odbora DNS.
Mandat predsednika, izvoljenega na nadomestnih volitvah, traja do izteka mandata ostalim organom DNS.

4. Upravni odbor DNS

37. člen
Upravni odbor DNS sestavljajo predsednik DNS in 10 članov. Če član upravnega odbora odstopi oziroma se število članov iz katerega koli drugega razloga zmanjša, postane član upravnega odbora kandidat z naslednjim najvišjim številom glasov. Če na kandidacijski listi ni kandidata, se izvede nadomestne volitve. Mandat nadomestnega člana traja do konca mandata ostalih članov upravnega odbora.
Upravni odbor DNS izmed svojih članov izvoli vsaj enega podpredsednika.

38. člen
Upravni odbor DNS:
– sprejema sklepe za izvajanje programa DNS,
– sprejema stališča, mnenja, pobude in ukrepe za uveljavljanje novinarskega statusa in kodeksa ter reševanje poklicnih problemov,
– sodeluje s svetom DNS,
– sklepa o zadevah, za katere ga pooblasti skupščina DNS,
– sprejema pravilnike in druge splošne akte ter pripravlja predloge statutarne narave za obravnavo na sejah skupščine,
– določa program strokovnega izpopolnjevanja novinarjev,
– določa predstavnike DNS za mednarodna in druga strokovna srečanja,
– obravnava zadeve, ki mu jih predložijo svet DNS, nadzorni odbor, NČR, aktivi sekcije, posamezni člani ali drugi ter v zvezi s tem sprejema sklepe,
– odloča o sprejemu v članstvo,
– sprejema letni finančni načrt,
– imenuje odgovornega urednika in opravlja naloge uredniškega odbora glasila,
– ureja vprašanja v zvezi z ustanoviteljskimi razmerji in založniško dejavnostjo,
– sprejme poslovnik o svojem delu.
Upravni odbor DNS je odgovoren za racionalno upravljanje s finančnimi in drugimi materialnimi sredstvi DNS. Za vse odločitve, ki bistveno posegajo v premoženje DNS, mora upravni odbor DNS pridobiti mnenje sveta DNS.
Upravni odbor DNS je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov.
Sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov.
Če upravni odbor DNS ob napovedani uri ni sklepčen, se ponovno skliče čez pol ure, ko sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov.

39. člen
Upravni odbor DNS za opravljanje svojih nalog lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.

40. člen
Na seje upravnega odbora DNS sta vabljena tudi predsednika nadzornega odbora in NČR.

5. Nadzorni odbor

41. člen
Nadzorni odbor sestavljajo 3 člani, ki jih izvoli skupščina. Če član nadzornega odbora odstopi oziroma se število članov iz katerega koli drugega razloga zmanjša, postane član odbora kandidat z naslednjim najvišjim številom glasov. Če na kandidacijski listi ni kandidata, se izvede nadomestne volitve. Mandat nadomestnega člana traja do konca mandata ostalih članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika.

42. člen
Nadzorni odbor nadzoruje upravljanje s finančnimi in drugimi materialnimi sredstvi DNS.
V primeru ugotovljenih nepravilnosti ali ob neracionalnem upravljanju s sredstvi, predlaga ukrepe.
Nadzorni odbor mora o svojih ugotovitvah v zvezi s poslovanjem DNS in predlaganih ukrepih pripraviti pisno poročilo skupščini DNS.

6. Novinarsko častno razsodišče

43. člen
Novinarsko častno razsodišče (v nadaljevanju NČR) je skupen organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije. NČR z obravnavanjem primerov in pojavov, ki naj bi pomenili kršitev načel novinarske etike, skrbi, da člani DNS spoštujejo kodeks. V prid ugledu poklicnih novinarjev v javnosti in da bi zagotovilo spoštovanje pravic tako novinarjev kot državljanov, oziroma oseb, ki jih zadeva poročanje v množičnih medijih, NČR obravnava tudi primere očitanih kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije avtorjev, ki niso člani DNS in drugih avtorjev uredniških vsebin, ki niso novinarji.

44. člen
Postopek pred NČR se lahko sklene:
1. s poravnavo med udeleženci v postopku,
2. z razsodbo NČR o ugotovljeni kršitvi, če gre za člana DNS ali SNS,
3. s stališčem NČR o ugotovljeni kršitvi, če ne gre za člana DNS ali SNS,
3. z razsodbo NČR, da očitane kršitve ni bilo,
4. s stališčem NČR, da očitane kršitve ni bilo.
NČR izhajajoč iz pojavov v novinarski praksi in obravnavanih primerov oblikuje priporočila, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo posamezne člene kodeksa.
NČR lahko predlaga svetu DNS oziroma izvršilnemu odboru SNS, da člana DNS oziroma sindikata izključi iz ene ali obeh organizacij. Takšen ukrep NČR lahko predlaga le, če je prišlo do namerne, zavestne ali ponavljajoče se hude kršitve členov kodeksa.

45. člen
NČR sestavlja enajst članov. Devet članov je novinarjev, dva člana sta predstavnika javnosti. Skupščina DNS izvoli šest članov NČR, skupščina SNS izvoli pet članov NČR.
Kandidate iz javnosti se h kandidaturi za članstvo v NČR pozove z javnim razpisom. Javni razpis se objavi na spletnih straneh DNS in SNS 30 dni pred sklicem volilne skupščine prve novinarske organizacije, ki bo izvedla volitve članov NČR. Obvestilo o razpisu tajništvo DNS posreduje tudi medijem. Na razpis se lahko prijavijo ugledni strokovnjaki s področja novinarstva, etike, prava, medijev … Končni izbor dveh kandidatov opravita skupščini DNS in SNS, vsaka skupščina izbere enega kandidata. Zmaga kandidat, ki prejme najvišje število glasov. NČR ima pri izbiri kandidatov pravico do nezavezujočega mnenja.
Mandat članov NČR traja štiri leta.
V primeru, da se med trajanjem mandata število članov NČR zmanjša, postanejo člani NČR kandidati z naslednjim najvišjim številom glasov.
V primeru, da član NČR odstopi, postane član NČR kandidat z naslednjim najvišjim številom glasov. Če na kandidacijski listi ni kandidata, se izvede nadomestne volitve. Mandat nadomestnega člana traja do konca mandata ostalih članov razsodišča.

46. člen
NČR je pri svojem delu samostojno in neodvisno. Člani NČR so v svojem mandatu zavezani le načelom in določilom iz kodeksa, določilom statutov DNS in SNS, in v NČR ne predstavljajo svojih uredništev ali novinarskih hiš.

47. člen
V primerih, ko se je zoper enega izmed udeležencev v postopku pred NČR začel ali poteka postopek pred rednimi sodišči, NČR praviloma odloči, da ne začne postopka ali ga prekine. O primeru NČR lahko razsodi po končanem postopku pred rednimi sodišči.

48. člen
Način dela NČR, potek postopkov, načini obravnave, načini odločanja in izvršitve odločitev NČR se podrobneje določijo v Pravilniku o delu NČR. Pravilnik o delu NČR sočasno sprejemata skupščina DNS in skupščina SNS.

49. člen
Odločitve NČR so javne. Javnost je lahko prisotna tudi na javnih obravnavah, proces odločanja o pritožbah je zaprt za javnost. NČR poroča o svojem delu skupščini DNS in SNS. V poročilu mora NČR posebej navesti zavrnjene zahteve za obnovo postopka. Zaradi varstva osebnih podatkov in pravic udeležencev v postopkih pred NČR imajo dostop do dokumentacije NČR, ki se oblikuje v posamičnih primerih, samo člani NČR in udeleženci v postopku. Organom DNS in SNS ter javnosti so dostopne samo razsodbe, stališča, priporočila NČR, zapisniki s sej NČR in obravnav.

50. člen
Delovanje NČR financirata DNS in SNS sorazmerno s številom svojih članov v tem organu.

51. člen
Drugim novinarskim organizacijam in sindikatom v Republiki Sloveniji se omogoči izbira NČR za skupen organ, ki skrbi za etiko javne besede, vendar le ob soglasju sedanjih podpisnikov.

52. člen
Spremembe statuta DNS, ki zadevajo NČR, pričnejo veljati z dnem sprejetja na skupščini DNS in skupščini SNS.

VI. Javnost dela, časopisna in izdajateljska dejavnost

53. člen
Delo DNS je javno. DNS zagotavlja javnost dela z obveščanjem članov in širših javnosti.
Vsi za DNS in za člane pomembni akti (splošni akti, sklepi, stališča in ukrepi organov DNS), se objavijo na spletni strani DNS .
DNS objavlja svoja stališča in mnenja v medijih.

54. člen
DNS lahko izdaja glasilo NOVINAR. Glasilo ima odgovornega urednika, vlogo uredniškega odbora pa opravlja upravni odbor DNS.

VII. Nagrade in priznanja

55. člen
DNS podeljuje nagrade za dosežke v novinarstvu. Nagrade in način podeljevanja ureja pravilnik, ki ga sprejme upravni odbor DNS.

VIII. Tajništvo DNS

56. člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih, tehničnih del in za tekoče materialno finančno poslovanje ima DNS tajništvo.
Zaposleni v tajništvu DNS sklenejo pogodbo o zaposlitvi pod pogoji, ki jih v skladu z veljavno zakonodajo določi upravni odbor DNS.
Upravni odbor DNS določi delovna področja in pooblastila tajništva.

IX. Materialno-finančno poslovanje DNS

57. člen
Dejavnost DNS se financira:
– s članarino;
– z darili in volili;
– z opravljanjem dejavnosti društva;
– iz javnih sredstev;
– s prispevki donatorjev;
– iz drugih virov:
– oddajanje lastnih nepremičnin v najem, pokriva šifra 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin;
– organiziranje izobraževanj in izdajanje publikacij v okviru stanovskih interesov, pokriva šifra 58.190 Drugo založništvo in 85.590 Drugje nerazporejeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
– vlaganje presežkov denarnih sredstev v bančne depozite, investicijske sklade, vrednostne papirje v skladu z načelom dobrega gospodarja.
Vendar le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namenov in ciljev društva, kot so opredeljeni v statutu oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe.

58. člen
Premoženje DNS sestavlja premično in nepremično premoženje, ki je zabeleženo v evidenci materialnih in nematerialnih sredstev.
S premoženjem DNS upravlja upravni odbor DNS.

59. člen
Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva, ter z veljavnimi predpisi. Podatki se izkazujejo v skladu z veljavnim računovodskim standardom za društva.

60. člen
DNS ima poslovni račun.
Podpisnik je predsednik DNS. Za podpis naročil in pogodb, ki presegajo 10 bruto povprečnih plač v Republiki Sloveniji, predsednik DNS potrebuje sklep upravnega odbora DNS.
O prometu z nepremičnim premoženjem DNS odloča svet DNS.
Za zakonitost finančnega in materialnega poslovanja odgovarja predsednik DNS.
Med letne in letne računovodske izkaze DNS pripravlja pooblaščena servisna organizacija.

XI. Prehodne in končne določbe

61. člen
V primeru, da društvo preneha, se po poravnavi vseh obveznosti njegovo premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava. V primeru, da društvo preneha na podlagi sklepa skupščine, skupščina v sklepu o prenehanju določi takšno organizacijo, na katero se prenese premoženje društva.

62. člen
Za vse spremembe statuta velja isti postopek kot za njegov sprejem.

63. člen
Statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme občni zbor DNS v skladu s statutom, veljavnim 29. 11. 2001.
Statut, njegove spremembe in spremembe zakonitega zastopnika DNS se registrirajo v 30 dneh pri pristojnem organu. Najkasneje v šestih mesecih po sprejemu tega statuta morajo biti z njim usklajeni vsi akti DNS.

64. člen
Sedanji organi DNS opravljajo svoje naloge do konca mandata. Predsedniku DNS prav tako poteče mandat z iztekom mandata sedanjih organov DNS.
Do konca mandata funkcijo sveta DNS opravlja dosedanji upravni odbor DNS, funkcijo upravnega odbora DNS pa opravlja dosedanji izvršni odbor DNS.