Matic Gorenc

Datum spremembe: 5. 9. 2025
Datum prijave: 5. 9. 2025
Tip napada: žalitev, napad na osebno ali profesionalno integriteto
Napadeni: Matic Gorenc, Mladina
Napadalec: politik
Naziv napadalca: Janez Janša
Prostor: družbeni medij
Doseg napada: nacionalno
Trajanje napada: enkraten dogodek
Odziv: pravna sredstva, prijava interesnim združenjem, prijava delodajalcu
Odziv drugih akterjev: delodajalec, poklicna združenja
Epilog: vpliv na psihično stanje
Kratek opis
Janez Janša je javno objavil ne le novinarsko vprašanje, temveč še novinarjevo mobilno številko, ki jo ta uporablja tudi v zasebne namene.
Opis dogodka

Novinar Mladine Matic Gorenc je avgusta preiskoval, kako so lahko člani stranke SDS v Triglavskem narodnem parku taborili in na prostem kurili ogenj – ko pa je to v parku strogo prepovedano. Poslal je tudi novinarsko vprašanje na SDS, a namesto odgovora se je na omrežju X 11. avgusta 2025 oglasil njihov predsednik Janez Janša, ki je ob tem objavil ne le novinarsko vprašanje, temveč tudi novinarjevo mobilno številko, ki jo ta uporablja tudi v zasebne namene. Njegova objava je imela več deset tisoč ogledov.

Janez Janša, ki je vajen javnega komuniciranja,  je s tem neprimerno komuniciral, saj je njegovo zasebno mobilno številko javno delil. S tem je novinarja zavestno izpostavil nadaljnemu nadlegovanju in ogrozil njegovo osebno varnost.

Mladina je zoper Janšo vložila kazensko ovadbo zaradi domnevno nezakonitega posega v zasebnost.

Novinar Mladine se je v zgoraj opisanem primeru pritožil Informacijskemu pooblaščencu z željo, da predsednik SDS novinarjev osebni podatek izbriše, ki pa je 22. avgusta 2025 njegovo pritožbo zavrnil. Informacijski pooblaščenec je presodil, da sodi Janševa objava zasebne telefonske številke novinarja v sfero svobode izražanja. Ali če citiramo sklep:

»Imetnik profila Janez Janša na družbenem omrežju X je z objavo izvrševal svojo pravico do svobode izražanja. Glede na naravo objave obdelava osebnih podatkov v obravnavani zadevi sodi v okvir urejanja 73. člena ZVOP-2, ki določa, da se varstvo osebnih podatkov v primeru uporabe za svobodo izražanja ne izvaja prek nadzornega organa, kot je Informacijski pooblaščenec, temveč je za presojanje kršitev pristojno sodišče.«