Blog: Dolgočasno mesto

Komentar

Blog: Dolgočasno mesto

Zala Grudnik

Ko se končno odločiš, ko zbereš pogum, da boš pa po končani srednji šoli le izbral študij novinarstva, začneš sanjariti o neprekosljivi izkušnji, ki te čaka. In si sprejet. Prideš na fakulteto. Vse je novo in vsaka stvar ti nažene strah v kosti.

Pridno obiskuješ prvi letnik in spoznavaš lepote temeljev ekonomije – novinarstva bore malo. Dokaj uspešno, ali pa ne, se prebiješ v drugi letnik. Misliš si, sedaj se prava zabava šele začenja. Prvi letnik so bile pač samo neke osnove. Ker novinarji pač moramo znati vse po malem.

Drugi letnik te lepo pozdravi in takoj preseneti s predmetom, ki ga velika večina ne uspe narediti v enem letu. Pa pustimo podrobnosti ob strani. Povem lahko samo, da ta predmet, seveda, ni novinarski. A sistem pravi, da nam bo v naši bodoči karieri vsako znanje prišlo še kako prav. Sprejmem to v zakup in se veselim tretjega letnika, ker te čaka praksa. Ter šest izbirnih predmetov, izmed katerih nam ponudijo enega samega samcatega z novinarskega področja. Kaj že jaz študiram? Odgovor je en obvezni novinarski izdelek na vsake toliko tednov.

Napoči dan D, pardon dan P. »Boj za mesta na praksi« dan. In kdo pravi, da se na faksu ne moremo več igrati. Gremo se prav posebno igro: »Napiši se prvi in mogoče se ti bodo uresničile sanje, da pristaneš pri želenem mediju«. Sledi nekaj šprinta in komolčenja, da dobimo zmagovalce. Nekaj srečnežev izmed več kot 100 študentov, ki jim uspe zasesti šest mest na javni radioteleviziji. Ali pet mest na najbolj zaželeni komercialni televiziji. Pa več sreče prihodnjič.

Zveze in poznanstva bi prišle še kako prav, vendar kako, če si zgolj študent tretjega letnika novinarstva. Nisi usposobljen, nimaš še izkušenj. Povejte nam, kako si nabrati izkušnje! Še ko se prostovoljno ponudiš (kaj ponudiš, prosiš), da bi delal na lokalni televizijski postaji, ti povedo, da ti nimajo česa dati za delati. Uh, v kako dolgočasnem mestu moram živeti, da še novinarji nimajo dela.

Zato, če že govorimo o napredku novinarstva, začnimo pri valilnici. Zavedamo se, da je naša industrija neizprosen posel. Moraš imeti x faktor, da uspeš. A dajte nam vsaj priložnost, da unovčimo trdo prigarana teoretična znanja še v praksi. Delo nas bo oblikovalo v dobre novinarje.