Bojan Veselinovič: V kaosu sprememb STA-jeva stalnica ostajajo verodostojne in hitro objavljene vsebine

S svojim delom vodi edino tiskovno agencijo, ki jo imamo v Sloveniji. Mesto direktorja je zasedel leta 2011, nato pa je leta 2016 svoj mandat ponovil. Kljub tehnološkemu napredku in z njim povezanim sistemom dela, se zavzema za ohranjanje najvišjih novinarskih vrednot. Pri objavah zahteva ažurne, zanesljive in objektivne informacije. O delu na agenciji in pogledu na lastniške prevzeme je beseda tekla z direktorjem Slovenske tiskovne agencije (STA), Bojanom Veselinovičem.

Kaj je naloga STA v slovenskem medijskem prostoru?

Temeljno vodilo STA kot nacionalne tiskovne agencije je ustvarjanje mnenjsko nevtralnih, celovitih in ažurnih vsebin. Vseskozi sledimo razvojnim trendom tako, da bo STA znala naslavljati tudi nove generacije. Le-te po najnovejših raziskavah v Evropi zaradi številnih neverodostojnih spletnih ponudnikov in lažnih novic vse bolj cenijo preverjene informacije novinarsko usposobljenih medijskih hiš.

Poleg servisa agencijskih novic v slovenskem in angleškem jeziku med naše storitve sodijo še foto in avdio servis, video produkcija, organizacija dogodkov in aktivna vključenost v socialna omrežja.

Kako kakovostno je slovensko novinarstvo? Je STA še tako trdna v svoji nepristranskosti do novic, ki jih objavljate?

Kakovosti aktualnega slovenskega novinarstva ne gre soditi po težavah, v katerih so tako imenovani tradicionalni mediji. Če bi bila samo to podlaga za odgovor na vprašanje o kakovosti novinarstva pri nas, bi bila ocena krivična. Nujno je namreč treba upoštevati odsotnost temeljitih razmislekov lastniških, upravljavskih in uredniških struktur pred leti, ko je bil še čas za to. Ker ti niso bili opravljeni ‒ o temeljitih spremembah v medijski krajini na strani ponudnikov medijskih vsebin in o predrugačenih navadah njihovih odjemalcev ‒, je nastala praznina. STA, ki je s svojimi razvojno-tehnološkimi posodobitvami v povsem primerljivem položaju z drugimi razvitimi tiskovnimi agencijami v tujini, v tem kaosu sprememb ta prazen prostor uspešno zapolnjuje prav z objavljanjem hitrih in verodostojnih vsebin, ki temeljijo na spoštovanju najvišjih novinarskih standardov.

V današnjem času so napadi na novinarje precej pogosti. S katerimi sredstvi zagotavljate varnost svojim novinarjem?

Najmanj, kar se pričakuje od vsake medijske hiše, je, da ponudi pravno varstvo ob takšnih napadih. A v trenutnem političnem in kulturnem kontekstu ta odgovornost največkrat sloni na novinarskih kolektivih in uredniških ekipah. Zato je toliko bolj pomembno, da je delo novinarjev strokovno in profesionalno ter temelji na vseh zahtevah novinarskega kodeksa. Le tako bomo lahko imeli čvrste argumente, ki bodo odgovor na takšne napade.

Koliko časa potrebujete za eno novico od dejanja do objave in kako vzdržujete kar največjo ažurnost?

Univerzalnega odgovora na vprašanje o hitrosti objavljanja novic ni. Vedno poskušamo biti čimbolj hitri in ažurni, prvi. Prav pojav socialnih omrežij je tiskovne agencije postavil pred nove izzive. Ne samo, ko gre za hitrost, ampak tudi, ko gre za verodostojnost posredovanih vsebin. Eden od odgovorov STA na te nove okoliščine je institut tako imenovane hitre novice, ki v enostavčni obliki ni objavljena le v našem agencijskem servisu, ampak tudi na socialnih omrežjih. Ta niso torej le vir, ampak tudi (zdaj že ustaljeni) kanal za posredovanje agencijskih vsebin. Poročanje STA sicer temelji predvsem na delu izvrstne novinarske ekipe, v kateri se še vedno negujejo specializacije za posamezne stroke oziroma območja sveta, discipline …

V enem izmed vaših preteklih intervjujev za časnik Dnevnik ste dejali, da združitve STA z RTV ne podpirate. Ali enako gledate tudi na združitev časopisov Dnevnik in Večer?

Mediji, ki jih omenjate, niso istovrstni in zaradi tega takšne vrste vzporednica po mojem ni na mestu. Če pa dva dnevna časopisa lahko poiščeta sinergične točke, je to po mojem mnenju lahko pravi korak k temu, da oba obstaneta. Za združevanje RTV in tiskovne agencije, kjer sta oba medija del javnega servisa, pa pri najboljši volji ne najdem druge okoliščine kot to, da sta obe medijski hiši v državni lasti. Samo to pa enostavno ne more biti razlog za združitev.

Če pa dva dnevna časopisa lahko poiščeta sinergične točke, je to po mojem mnenju lahko pravi korak k temu, da oba obstaneta.

Bi po vašem mnenju to lahko vplivalo na delovanje STA?

Interes STA, ki se financira tudi prek prodaje vsebin medijskim naročnikom, je ohranitev mreže ustaljenih ponudnikov medijskih vsebin s profesionalnimi ustvarjalci. Ta cilj bi morala podpirati tudi država z vsemi svojimi regulatornimi in drugimi mehanizmi.

Agencija za varstvo konkurence (AVK) bo najverjetneje zavrnila združitev Telemacha, Pop TV-ja in A Kanala. Kje vidite nevarnosti tovrstnega lastniškega prevzemanja firm? Bi v prihodnosti lahko taka združevanja privedla do nekakovostnega novinarstva oziroma bi lahko ogrozila demokracijo, v kateri živimo?

AVK je pred svojo končno odločitvijo, v prikazu relevantnih dejstev, nanizala vrsto pomislekov, ki se mi zdijo na mestu. Počakati bo torej treba na odgovor vlagateljev in končno odločitev agencije. Ta si je vzela precej časa za odločanje; če je med razlogi tudi bojazen, ki veje iz vašega zadnjega vprašanja, toliko bolje. Še posebej zaradi tega, ker so se mnogi, ki bi se v postopku pridobivanja potrebnih dovoljenj, morali oglasiti, temu odrekli.