Čestitamo ČUVAJEM 2016!

Nocoj smo v ljubljanskem lutkovnem gledališču podelili nagrade čuvaj/Watchdog, izstopajoče novinarske in fotoreporterske dosežke iztekajočega se leta.

Med 39 predlogi za nagrade za izjemne novinarske dosežke, 7 predlogi za nagrado za dosežke mladih novinarjev in 9 prijavljenimi fotoreporterskimi projekti sta poroti nagradili:

Z nagrado za življenjsko delo:

• Nini Zagoričnik, Val 202

Z nagrado za posebne novinarske dosežke:

• 24ur INŠPEKTOR in 24ur FOKUS, POP TV
• Tino Kristan, Delo
• #PanamaPapers, Delo
• Mateja Šurca, Radio Slovenija

S pohvalo novinarske porote:

• MMC RTV Slovenija, projekt Delavec (in) suženj

Z nagrado za posebne dosežke v novinarski fotografiji:

• Luko Cjuha, Dnevnik
• Boštjana Puclja

Z nagrado debitant leta za posebne dosežke mladih novinarjev:

• Niko Kunaver, POP TV
• Tanjo Pirnat, Pod črto

NIKA KUNAVER, POP TV

Zgradila je odličen občutek za dramaturgijo zgodb, predvsem pa vse bolj spretno uporablja najpomembnejše novinarsko orožje – vprašanje. S pravimi dobi od sogovornikov več, več pa dobijo tudi gledalci. Vse težjih tem se loteva pogumno, odgovorno in zrelo. Je ena tistih, ki jo žene iskanje resnice in predstavljanje dejstev. Samo v zadnjem letu je odlično in v skladu z vsemi novinarskimi standardi poročala o več odmevnih zgodbah. Med drugim se je lotila poslov župana Jankovića, sejnin ministrice Maje Makovec Brenčič in lastniške hobotnice Bojana Petana. Svoje peto, »zadnje« leto med mladimi novinarji, je še bolj ambiciozna in motivirana, kot je bila na začetku novinarske kariere.

TANJA PIRNAT, Pod črto

Z novinarstvom se je začela resno ukvarjati septembra lani. Za medij podčrto.si piše o težkih in analitično zapletenih tematikah revščine in okolja. Temi obdela sistematično, z več zornih kotov. V tem času je občutno izboljšala strukturo pisanja poglobljenih preiskovalnih vsebin, ki so zaradi svoje narave najzahtevnejša oblika novinarskega pisanja. Z veliko zrelostjo se loteva čustveno težkih in analitično zapletenih tem, ki jih obdela tako, da so bralcu razumljive in obenem zanimive. Pri vsaki obravnavani temi terja jasen odgovor od odgovornih, kako bodo ukrepali, da bodo odpravili pomanjkljivosti, na katere opozarja v članku.

24ur INŠPEKTOR in 24ur FOKUS, POP TV

Nagrajeni rubriki odlikujejo poglobljenost, analitičnost in raziskovalnost. Ekipa novinarjev ob visoki produkcijski kakovosti javnosti posreduje relevantne informacije o pomembnih aktualnih temah in družbenih vprašanjih ter temah, ki zaradi svoje uporabne vrednosti potrebujejo izdaten nadzor javnosti. Dolg format ter poglobljeno uredniško in novinarsko delo rubrikama omogoča, da javnosti prinašata kontekst, ki je pomemben za razumevanje realnosti, in tudi težke teme, ki so v televizijskem prostoru pogosto zapostavljene. Obe rubriki – ob hkratnem tenkočutnem odnosu do življenjskih usod in človekovih pravic –pogosto opozarjata na nepravilnosti in terjata izboljšave. V dobro javnosti.

TINA KRISTAN, Delo

Anekdota o enem od zdaj že upokojenih novinarjev pravi, da se je zvezna vlada zatresla, ko je sedel za pisalni stroj. Ali se je res, ne vemo, vemo pa, da se je do temeljev zatresla slovenska, ko je, če uporabimo vsebino anekdote, za računalnik sedla novinarka Delovih Ozadij Tina Kristan. In v nasprotju z anekdoto v tem primeru zagotovo vemo, da se je vlada zaradi dodatkov za stalno pripravljenost na fakultetah ljubljanske univerze zatresla zares močno. Redko se danes v slovenskem novinarstvu zgodi, da ima kakšna dobra novinarska zgodba tako eksploziven učinek.

Eksploziven učinek pisanja Tine Kristan pa ni bil posledica senzacionalizma ali bombastičnega podajanja nekih splošnih ugotovitev, temveč plod vestnega in natančnega dela ter kirurško natančnega preverjanja vseh pridobljenih podatkov, na katere je novinarka vztrajno čakala ali jih pridobivala tudi več tednov.

#PanamaPapers, Delo

Zakaj je ta projekt pomemben? Ker izvrstno usmerja fokus v eno največjih anomalij sodobnih politik, to je odtekanje davkoplačevalskega denarja iz nacionalnih proračunov. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je prek mednarodne novinarske organizacije Projekt za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP) dostop do dokumentov omogočil tudi Anuški Delić, novinarki Dela. Tako je slovenski medij, in z njim Slovenija, postal del globalnega preiskovalnega projekta, v katerem je sodelovalo kar 376 novinarjev iz 76 držav.

Rezultati projekta so sad enoletnega preiskovanja vseh vpletenih novinarjev. Dokumente je bilo treba temeljito analizirati in raziskati, saj so novinarji le z veščinami preiskovalnega novinarstva lahko dobili vpogled v pogosto pred nacionalnimi finančnimi uradi skrito premoženje v davčnih oazah. V Sloveniji dokumenti sicer niso navrgli tako “prestižnega ulova” kot v tujini, so pa vseeno pokazali, da naša država ni imuna na ta pojav. In nenazadnje je pomembno tudi utrjevanje dobrih žvižgaških izkušenj in skupinskih novinarskih akcij.

MATEJ ŠURC, Radio Slovenija

Gre za vrhunsko novinarsko preiskovalno delo, združeno v knjigi PREVARANA SLOVENIJA – Domoljubje, zapisano z ničlami. Slednje se v Prevarani Sloveniji nanaša na več kot deset tisoč (večinoma) tajnih dokumentov in več kot sto pričevanj, ki jih je opravil tudi z najbolj tajnimi viri. Tovrstne novinarske preiskave so tudi v resnici nevarne, saj se v izsledkih zelo približajo policijskim in kriminalističnim preiskavam. Njegovo preiskovalno novinarsko delo je že od začetkov brezkompromisno, ukvarja se z najbolj skritimi in zavrženimi dejanji vplivnih posameznikov, razkriva nevralgične točke družbe, njegovi izsledki pretresajo javnost in vplivajo na njeno mnenje.

LUKA CJUHA, Dnevnik

Najboljša fotografija z naslovom “Izola” je nastala julija. Gre za posnetek trenutka med enodnevnim izletom prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji na slovensko obalo, v organizaciji Socialnega centra Rog. Fotografija s svojo likovno dovršenostjo ne dovoli očesu, da počiva, temveč ga prisili, da išče nove in nove detajle. Občutek zadovoljstva, morje in oseba, ki je delno izven kadra, nam pričara sproščenost, ki jo lahko sami doživljamo, ko smo v podobnih situacijah. Vendarle nam pisni opis fotografije doda še močnejše občutke sreče, saj so ti posamezniki pribežali iz vojnih območij in si lahko le predstavljamo, kakšno olajšanje so občutili v tistem trenutku. Fotografija je odsev časa, ko smo sami lahko kot oni in ko so lahko oni kot mi sami.

BOŠTJAN PUCELJ

Najboljša reportaža z naslovom “Bodeča pokrajina” bi lahko bila namenjena promocijskemu gradivu turističnih organizacij, vendar to ni. Zakaj? Ker je avtor s svojim prefinjenim pogledom in dovršeno kompozicijo poleg idiličnih posnetkov slovenske pokrajine namerno v fotografije vključil tehnično oviro, to je žičnato ograjo z rezili. Čeprav na fotografijah ni videti ljudi, jih lahko začutimo. Očitno je, da je serija premišljena ter da mesta nastanka niso naključna, prav tako tudi ne časovno omejena. Na fotografijah ni neposrednega dogodka, je pa nekaj, kar je tu in kar ostaja. Nekaj, kar zareže. Ali kot je zapisal avtor sam: “V tej prvinski, nedotaknjeni pokrajini je vojska začrtala prvo bojno linijo Evropske unije.”

Projekt MMC RTV Slovenija

Pohvalo porote za izjemen novinarski dosežek 2016 prejme projekt MMC RTV Slovenija: Delavec (in) suženj.

Letos so družbo pretresle zgodbe o ravnanju z delavci, živečih v razmerah, ki mejijo na tlačanstvo in sužnjelastništvo. V večini primerov je šlo (in še vedno gre) za ljudi, ki so v Slovenijo na delo prišli od drugod, večinoma iz držav, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. Kot tujci v tuji državi so pri iskanju pravice in dostojnega, človeka vrednega ravnanja omejeni, saj ne poznajo zakonodaje, ne vedo, kam se lahko obrnejo, njihova socialna mreža pa je pogosto prešibka, da bi lahko od nje pričakovali pomoč in informacije, ki bi jih potrebovali.

Ustvarjalcem projekta Luki Lukiču, Gorazdu Kosmaču, Slavku Jeriču in Aleksandri K. Kovač porota zato izreka pohvalo za zgodbe o delavcih.

NINA ZAGORIČNIK, Val 202

Večino svoje medijske kariere je posvetila področju kulture v najširšem in tudi najbolj žlahtnem pojmovanju, še posebej filmu, arhitekturi in gledališču. V skoraj 40 letih sodelovanja z Radiom Slovenija je ustvarila izjemno obsežen opus oddaj in prispevkov ter postala eno najbolj prepoznavnih medijskih imen s področja kulture. Na njenem “radijskem seznamu” je več kot 800 intervjuvancev z različnih področij. Pred njenim mikrofonom so se znašli svetovno priznani igralci, režiserji, umetniki, od Harrisona Forda do Danisa Tanovića.

Od 1995 pripravlja četrtkovo večerno pogovorno oddajo Proti etru, spet ta dež, v kateri gosti tako eminentne slovenske in tuje ustvarjalce. Dragocen je tudi njen mentorski prispevek v uredništvu, podpira in usmerja mlajše sodelavce Vala 202 pri pripravi dnevnih oddaj o kulturi Kulturnice, še vedno pa od vseh skupaj obišče in “pokrije” prepričljivo največ kulturnih dogodkov. Pooseblja izviren, kreativno umetniški pristop, daleč od ustaljenega ali pa “excelovskega” pisarniškega novinarstva. Prav to jo najbolj določa, zaznamuje njeno delo in njene radijske presežke.