Čestitamo ČUVAJEM 2017!

Nocoj smo v ljubljanski Moderni galeriji v režiji Jureta Novaka podelili nagrade Čuvaj/Watchdog, izstopajoče novinarske in fotoreporterske dosežke iztekajočega se leta.

Nagrada za življenjsko delo:

• Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

Nagrada za posebne novinarske dosežke:

• Ciril Horjak, Večer
• Siniševo delo, Val 202
• Lidija Hren z ekipo EkstraVisor za oddajo Tarča Od sledi do razkritja, TV Slovenija
• Timotej Milanov, Vestnik

Pohvala novinarske porote:

• Blaž Garbajs, POP TV in 24ur.com
• Voranc Vogel, Delo

Nagrada za posebne dosežke v novinarski fotografiji:

• Jaka Gasar, Dnevnik
• Andrej Petelinšek, Večer

Nagrada debitant leta za posebne dosežke mladih novinarjev:

• Tjaša Dugulin, POP TV
• Jure Kosec, Delo

ZDENKO VRDLOVEC, Dnevnik

Dnevnikov novinar in dolgoletni filmski kritik je s svojim novinarskim, kritiškim, uredniškim, teoretskim in publicističnim delom že več desetletij, praktično vse od svojega prihoda na Dnevnik, eden najbolj uglednih in verodostojnih presojevalcev filmske kulture na Slovenskem; ob tem pa njegovo več kot 40 let trajajoče delovanje sega še na druga humanistična in umetniška področja, od sociologije in filozofije do gledališča in književnosti.

Njegov resnično obširni opus poleg skoraj nepregledne količine novinarskih člankov, komentarjev, intervjujev ter časopisnih in revialnih kritik obsega tudi vrsto knjižnih del s področja slovenskega in svetovnega filma; v vseh njegovih besedilih, od časopisnih do najdaljših, pa se kažejo izjemna artikuliranost misli, izboren slog in umerjena, pretehtana presoja, ki izhajajo iz garaškega, dolgotrajnega in podrobnega študija obravnavanih tematik.

Njegovo delo, vselej osredotočeno na dejstva, temelji na nenehnem in strastnem raziskovanju vsakokratne snovi; prav od tu izhajata širina njegove splošne izobrazbe in enciklopedično znanje – seveda še posebej s področij zgodovine, umetnostne zgodovine  ter zgodovine filma. Ni le avtoriteta na področju slovenske filmske kritike, ki je bil (in je še) zgled za nove generacije pišočih o umetnosti; je paradigmatski primer intelektualca v najžlahtnejšem pomenu, ki se je v nekem trenutku svojega življenja raje kot za profesuro ali mirno raziskovalno delo odločil za dinamični, a nemalokrat tudi precej stresen poklic dnevnega kronista, poročevalca s terena in kritiškega spremljevalca živega umetniškega in intelektualnega utripa.

TJAŠA DUGULIN, POP TV

Zadnje leto in pol je novinarka osrednje informativne oddaje 24ur in v tem trenutku zagotovo ena izmed najboljših mladih televizijskih novinark. V času sprememb medijskega prostora in poudarka na družbenih omrežjih je tista, ki razume trende. Ve, kaj je pravo vprašanje, kaj je bistvo zgodbe, kaj informacija, kaj rdeča nit in kako delati televizijo.

Ko so se v času arbitraže vsi mediji ukvarjali s hektarji in »slovenskimi« hišami, ki so ostale na hrvaški strani, je kot prva posnela »hrvaško« hišo in sogovornike, ki so ostali na slovenski strani. Ko je bila večina pozornosti na Piranskem zalivu, vaseh na južni strani Dragonje in Hotizi, je naredila odličen televizijski prispevek o Tomšičevih parcelah, ki je imel izjemen odziv tudi na družbenih omrežij. V zadnjem letu je s serijo prispevkov spremljala več tem: ekologija (Kemis, Ekosistemi), arbitraža, Neža Arnolj, protestni proti centrom za migrante, ciljno usmerjeni mejni nadzori, inavguracija Melanie Trump, športna loterija. Vsem je skupno eno: odličnost.

JURE KOSEC, Delo

Mladega novinarja zunanjepolitične redakcije Dela so bralci dobro spoznali v zadnjem letu in pol, ko jih je s poročili, analizami in komentiranjem seznanjal z vsemi, kar se je in kar se še vedno dogaja okoli brexita, procesa izstopanja Velike Britanije iz Evropske unije.

Že pred referendumom o britanskem izstopu iz evropske povezave se je izkazal za izjemno dobrega poznavalca britanske družbe, vedel je, kakšno je razpoloženje med ljudmi v Združenem kraljestvu in kot edini v zunanjepolitični redakciji Dela pred referendumom napovedal pravilni izid. To zelo dobro poznavanje problematike, o kateri piše, se kaže tudi v njegovih tekstih, v katerih poskrbi za dober jezik, zanimive sogovornike in utemeljene trditve.

ANDREJ PETELINŠEK, Večer

Najboljša fotografija z naslovom »Slavje in jeza« je delo dolgoletnega sodelavca časnika Večer, ki s svojim avtorskim pristopom izstopa med dnevnimi objavami. Zabeležen trenutek slavja nogometašev Olimpije in motivska osredotočenost na izrazito jezo vratarja Ankarana nam sporoča nekaj več od običajnega prikaza nogometnega popoldneva. Avtor s svojo zbranostjo in zavedanjem, da je možno dogodek prikazati še bolj zanimivo, gledalcu daje obogateno vsebino. S tem kaže spoštovanje do gledalca in dodano vrednost, ki jo ta išče, spoštuje in nagradi.

JAKA GASAR, Dnevnik

Poroto je najbolj prepričala likovno dovršena  serija »Predzadnja postaja«. Posneta je v naši geografski bližini, vendar je v glavah tako daleč, da je nočemo videti. Fotografije so nastale v zapuščenih skladiščih železniške postaje v Beogradu v Srbiji, kjer so predvsem begunci in migranti iz Afganistana in Pakistana. Avtor s svojim pristopom problematiko begunstva prikazuje na drugačen način. Fotografije so več kot vsakodnevni zabeleženi dogodki. In to je tisto, kar gledalca podzavestno prisilili, da se ustavi in si zapomni videno. Kontrast svetlobno privlačnega, dimnih meglic in krute realnosti posameznikov na fotografijah je tisto, kar k celotni seriji pritegne poglede.

CIRIL HORJAK, Večer

Vsi bralci Večera poznajo ilustratorja znanega pod imenom dr. Horowitz. Poznajo svet, kot ga izriše na straneh priloge V soboto časnika Večer. V desetih letih sodelovanja je nastalo preko tisoč ilustracij, ki so zahtevale prav toliko pogovorov z avtorji člankov, kajti ilustrator je vpet v nastajanje članka vse od začetka in tako hkrati nastaja ilustratorski avtorski komentar, likovni pandan tekstu.

Njegova ilustracija seveda je »vizualizacija« osnovnih tez novinarja, hkrati pa je svoja »entiteta«, živi svojo avtonomno zgodbo. Fascinira s kompleksnostjo in hkratno preprostostjo komuniciranja z bralci, razjasni nedorečeno. V svetu so novinarske hiše to moč že zdavnaj prepoznale, sreča, da tudi Večer. Enostavno se ne da spregledati, da je njegov opus nepopustljiv v svoji kritičnosti in ko kdaj rečemo »uf, ali ni to malo prečrno, preostro?«, takoj pomislimo, da gre za avtorja, ki nikoli ne okleva govoriti o času, ljudeh in dogajanju točno tako, kot si zaslužijo.

SINIŠEVO DELO, Val 202

Raziskovalna zgodba Vala 202 o migrantskih delavcih je multimedijska pripoved fasaderja Siniše iz Ljubljane, ki je doživel vse stranpoti sodobnega evropskega trga dela. Siniša bi lahko bil Sizif. Siniša je doma iz Bosne in Hercegovine, je le eden od številnih migrantskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so jih prebrisanost delodajalcev, neučinkovit nadzor, splet okoliščin in tudi njihova lastna naivnost pahnili na rob preživetja. Ekipa Vala 202 Luka Hvalc, Maja Ratej, Gašper Andrinek, Anja Hlača Ferjančič, Jan Grilc in Gorazd Rečnik je poleg objav člankov na radijski spletni strani in na MMC RTV Slovenija ustvarila tudi posebno multimedijsko zgodbo (s poudarkom na različici za mobilne naprave), v okviru katere je objavila dodatno gradivo, dokaze in pogovore v izvirnikih.

Inovativen pripovedovalski pristop je pokazala v šestih delih posebnega podcasta Siniševo delo, ki sledi najboljšim svetovnim zgledom in sodobnim smernicam. Del projekta so bili tudi trije avtorski videoprispevki. Povzetek zgodbe je bil preveden v angleški jezik in je namenjen mednarodni javnosti. Raziskovalna novinarska zgodba Siniševo delo celostno in s sodobnimi multimedijskimi pristopi razgalja tragiko številnih delavcev, ujetih v usode lažnih obljub in izgubljenih sanj.

EKSTRAVISOR, TV Slovenija

V slovenskem javnem zdravstvu se za nakupe medicinskih pripomočkov in zdravil vrti na stotine milijonov evrov. Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje, kakor se jim zdi. Podatkovno-preiskovalna skupina EkstraVisor katere člani so Neža Steiner, Anže Zabukovšek, Andrej Viršček, Mateja Cankar in Vanja Gligorović ter novinarki Erika Žnidaršič in Breda Štivan Bonča,  ki sta pripravili prispevke, se je pod vodstvom urednice in voditeljice Lidije Hren zahtevnega projekta lotila aprila 2016. Primerjala je cene zdravil in medicinskih pripomočkov v vseh 26 slovenskih bolnišnicah.

Razkritja v bazi podatkov, objavljeni na spletni strani in v posebni oddaji, Tarča: Od sledi do razkritja, so javnost osupnila. Razkritja niso ostala  brez posledic – javnost, politika in ministrstvo so zahtevali odgovore, ministrica za zdravje je naložila pristojnim, naj pripravijo enotno bazo podatkov, leto po objavi so novogoriški kriminalisti vložili prvo kazensko ovadbo. Javnost je postala ob številkah, jasno zbranih na enem mestu, občutljiva, stare prakse so postale nedopustne, kar je zasluga izjemnega preiskovalnega dela nagrajene ekipe.

TIMOTEJ MILANOV, Vestnik

To je zgodba o tem, kako je novinar lokalnega časopisa Vestnik iz Murske Sobote, s svojo neomajnostjo, vztrajnostjo, doslednostjo in zavezanostjo postulatom novinarskega poklica ne oziraje se na politične in kapitalske pritiske, ki so se v majhnem lokalnem okolju zvalili nanj, odločilno prispeval k temu, da Radio Murski val danes ni propagandna mašina pomurskih županov. In to celo v času, ko se bližajo lokalne volitve 2018.

Z odlično opravljenim delom je s svojimi članki, analizami in komentarji ubranil enega ključnih pomurskih medijev pred političnim prevzemom, ob tem zaščitil interes javnosti, ki mora dobiti verodostojne informacije in ne informacije po meri politike, in hkrati še obvaroval vsa pomurska gospodinjstva pred višjimi položnicami za plačilo komunalnih storitev.

VORANC VOGEL, Delo

Kakor je zapisal avtor serije »Meja so ljudje« v svoji obrazložitvi, se fotografije posnete pred odločitvijo arbitražnega sodišča o meji med Hrvaško in Slovenijo, osredotočajo na ljudi, ki živijo ob meji in ne na mejne kamne ter katastre. Posameznike je postavil v prostor njihovega ugodnega počutja, njihova stališča in občutke nam sporoča prek njihovih pogledov, kar prepriča.

BLAŽ GARBAJS, POP TV in 24ur.com

Pripoveduje s sliko. Je novinar, a z izjemnim očesom snemalca in odličnim občutkom režiserja. Čeprav vsebino ustvarja povsem sam, so zgodbe, ki jih ustvarja, v vseh pogledih izstopajoče – tako vsebinsko, kot režijsko in pripovedno. Takšni sta bili zgodbi o ozdravljenem narkomanu, ki nam zaupa vse o svojem trpljenju in ponovni vrnitvi v življenje, ter o zapuščenih psih v Bosni in Hercegovini.  Pripovedno, estetsko, poglobljeno in nepretenciozno pripravlja vsebine, ki jih na novičarskih portalih še kako primanjkuje.