Ime česa je Zlatko Zahovič

Je ime najboljšega, kar slovenski nogomet v zgodovini premore. Ime največjih reprezentančnih uspehov, arhitekt sodobnega NK Maribor. Je ime športnih zgodb, ki so velikokrat mejile na čudež. In ime nogometnega in športnofunkcionarskega mojstrstva. Tega mu nihče ne more vzeti. Nemalokrat sem ga tudi sam pri kakšnih ekscesih, tudi pri znamenitem spopadu za Šmarno goro, branil, priznam, v lovljenju tankih mej med genialnostjo in muhavostjo, kontroverznostjo, celo norostjo.

A ustavimo se, čeprav bi lahko naštevali naprej. Vse to ni niti najmanjša odveza za primitiven, žaljiv, neciviliziran napad na novinarja Ekipe Dejana Mitrovića po tekmi s Krškim, ki je moral nedavno skozi največjo tragedijo. Za obračun z novinarjem je športni direktor Zahovič brezsramno uporabil umor njegovega očeta. Povejmo naravnost: Človeško dostojanstvo je univerzalna, občečloveška norma, je fundament ureditve sveta, v katerem živimo, je ne nazadnje pravna kategorija, predvsem pa presega tukaj v bistvu tako nepomembna zeleno-vijoličasta rivalstva, strankarske meje (imamo politike, ki novinarje dnevno zmerjajo z opankarji, prostitutkami, rdečimi lakaji …), osebna nestrinjanja ali svetovnonazorske razlike. Zloraba osebne tragedije za obračunavanje – pa naj bi si novinar privoščil še takšne provokacije, pa si jih ni – je sramotno dejanje. Je prestop Rubikona, ko se nekdo (spet) postavi v pozicijo, kjer je dovoljeno vse. Ni prvič, če se spomnimo samo afere SMS-Ibraimi. Zato postaja brand ZZ tudi ime nečesa drugega, na drugi strani premice dobrega in slabega. Po lastni krivdi.

Tukaj se konča šport, gre za osnovne norme tega, kaj je prav in kaj ne. Če kot družba ne znamo postaviti meja, ne pri politiki ne pri športu, gremo v barbarstvo. Zahovičev nastop je bil zavržno dejanje, za kar mora obstajati ničelna toleranca. Zahovič ne uničuje le izjemnih dosežkov kluba, obnaša pa se, kot da je klub njegova last, uničuje svojo izjemno zgodbo, redko v Mariboru in globalno. A če je samodestrukcija vsega dobrega, kar je ustvaril v NK Maribor, na neki način njegova stvar in stvar njegovih delodajalcev, sponzorjev kluba, so besede na tiskovni konferenci tudi nož v bistvo tega, kar bi kot demokratična skupnost morali braniti. In bistvo tega, kar oglašuje institucija NK Maribor: čast in vzor mladim.

Zahovič je imel v nečem prav: so zmage in porazi. A sobotni izgred ni presegel le častnega sprejemanja poraza, ki so del igre. Je poraz, ki gre daleč prek tribun Ljudskega vrta in je absolutno stvar vseh nas. Na potezi je Zahovič, na potezi je NK Maribor. In na potezi smo mi vsi. Klub se je v nedeljo oglasil, se opravičil, ker se je športni direktor oddaljil od njihovih temeljnih vrednot, se od njegovih besed ogradil in jih obžaloval. Nič pa o tem, ali bodo potegnili kakšne poteze, sankcije. Zahovič se je za Večer odzval, da se ne bo nikoli opravičil. Ni nepričakovano, je pa v bistvu grozljivo. Karavana gre dalje, kot vedno? Na snidenje na naslednji tiskovni konferenci torej?

Prevzeto z vecer.com.