Intervju: Če ne bomo držali skupaj, smo že izgubili

Pred začetkom letošnjega četrtega medijskega festivala Naprej/Forward smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Jernejem Verbičem, sicer novinarjem, izvršnim urednikom na časniku Dnevnik, voditeljem in novinarskim aktivistom.

Sam festival imenuje »mali praznik novinarstva in medijev«, ki ga vsako leto obišče več ljudi. Veseli ga, da pri teh izstopajo mladi, ki odločno vstopajo v prihodnost s ciljem delati za boljši jutri. Hkrati opozarja na težave uredniškega vodenja in ustvarjalce medijskih vsebin poziva k temu, da stopimo skupaj. Nujno. Naprej.

Zakaj obiskati festival Naprej/Forward?
Tudi letos se ga moramo udeležiti, da stopimo iz pasivnosti in apatije. Da spoznamo, kako lahko in moramo gledati naprej, ko vidimo, kakšna je situacija v družbi. Mediji smo pomemben del družbe in letos nam bodo gostje, ki delajo v precej hujših razmerah, kot so naše, povedali, da je mogoče, da se splača in da moramo vztrajati.

Komu so namenjene vsebine festivala?
Novinarjem, snemalcem, fotoreporterjem in ostalim soustvarjalcem medijev. Še posebno pa urednikom, ki smo jih na festivalu v preteklih letih videli premalokrat, pa bi jih morali večkrat. Prav vse. Festival je namenjen tudi kritični javnosti, tisti, ki smo ji zavezani, za katero delamo. Javnosti, ki nas pogosto kritizira, velikokrat upravičeno, dostikrat pa tudi ne, ker ne pozna razmer v medijih.

Česa se lahko ljudje, ki v medijski svet sicer niso vpeti kot novinarji, uredniki, snemalci in ostali, naučijo?  
Vidijo lahko, kako delajo naši kolegi po svetu, in to primerjajo z našim delom. Lahko dobijo globlji vpogled v delo medijev in pridobijo kakšen kontakt ali novo prijateljstvo.

Lani je med gosti izstopal britanski preiskovalni novinar Guardiana Nick Davies, ki je pomagal razgaliti prisluškovanje tabloida News of the world medijskega mogotca Ruperta Murdocha. Bi lahko tudi letos koga še posebej izpostavili?
Program smo tokrat sestavili tako, da so vsi gostje skupaj zvezda festivala. Že sam festival Naprej/Forward je zvezda na slovenskem medijskem nebu. Z izborom gostov poskušamo izpostaviti to, da moramo naprej, ker ni druge izbire, saj je v medijskem svetu veliko problemov, ki so v zadnjem letu še bolj privreli na površje.

Kateri so ti problemi?
To so še vedno težave z nestrateškim in nestransparentnim lastništvom, pomanjkanje razvojnih modelov v slovenskih medijih, prevelik vpliv politike, zaradi katerega prihaja tudi do vdorov neprofesionalizma v javne medije. To, čemur smo priča, ni kriza novinarstva, pa tudi kriza medijev kot takih ne. Je pa kriza uredniškega in poslovnega vodenja medijev in medijskega lastništva.

Kaj še manjka slovenskemu novinarstvu?
Samozavesti, pa ne vem, zakaj, ker bi jo lahko imelo. Manjka mu poguma, pa ne vem zakaj, ker posamezniki še vedno dokazujejo, da ga premorejo. Manjka mu solidarnosti. Občutka za skupnost. Ne potrebujemo veliko, potrebujemo čisto malo, da stopimo skupaj, da se zberemo, in da pokažemo, da smo slovenski novinarji lahko učinkoviti, da lahko delamo v dobro javnosti. Ampak, da pokažemo, da smo dobri, moramo narediti precej več. In to je cilj festivala. Da se združimo, da se dobivamo, pogovarjamo in morda v prihodnosti vendarle naredimo preboj.

Kaj bomo letos videli, ko bomo pogledali Naprej?
Skrb vzbujajoče razmere v družbi. Ne le tukaj, v ograjeni Sloveniji, tudi zunaj te ograje, tudi v državah, kjer ograje ni in seveda tudi tam, kjer je ograja še višja. Videli bomo predvsem ljudi, ki v takšnih razmerah še vedno delajo in se trudijo javnost obveščati o tistem, kar mora vedeti, ter ji, na podlagi informacij, ki jih dobi iz medijev, omogočiti grajenje boljše prihodnosti.

Kaj je letos na festivalu novo?
Tisti, ki na stvari gledajo negativno, bi rekli, da je festival letos osiromašen, krajši in nima toliko vsebin. To je sicer res, so pa zato te, ki so, toliko bolj aktivistične in sporočilne. Končno pa nam je uspelo zagnati center kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki je projekt Društva novinarjev Slovenije.

Na kakšen način bo ta center deloval?
Ne bo prav veliko drugačen od festivala. To bo festival, ki traja vse leto. Pripravljali bomo izobraževanja, predavanja in delavnice, ne le v Ljubljani, ampak tudi v ostalih regijskih središčih. To, kar smo prejšnja leta strnili v tri dni festivala, bomo pripravili v bolj poglobljeni obliki.

S čim ste pri pripravi festivala imeli težave?
Ne želim na silo iskati negativnih točk. Letos med organizatorji vlada neverjetno pozitivna energija, ki je v uredništvih slovenskih medijev nismo vajeni. V ekipi vlada prepričanje, da nič ni nemogoče. Denar je seveda vedno problem, a ga na koncu vedno uspemo zagotoviti. Slovenske medijske hiše so nam tudi letos priskočile na pomoč kot partnerji festivala, kar pomeni, da se vendarle tudi uprave zavedajo, da je izobraževanje za prihodnost nujno in potrebno.

Kaj torej festival Naprej/Forward prinaša v slovenski medijski prostor?
Prinaša svežino. Prinaša upanje. Prinaša poglede naprej. To, česar smo se slovenski novinarji v preteklih letih premalo zavedali – da moramo stopiti skupaj. Ne glede na to, v kateri medijski hiši delamo. Seveda je še vedno pomembno, kdo prvi odkrije zgodbo, v medijih je pač tako. Ampak če novinarji na koncu dneva v borbi za boljši jutri ne bomo držali skupaj, potem smo že izgubili.