Intervju: Moramo biti radovedni, saj smo vendar novinarji

»Ker ti ni vseeno za prihodnost novinarstva.
Ker si želiš bolj kakovostnih prispevkov.
Ker boš z izmenjavo mnenj v družbi izkušenih domačih in tujih novinarjev spoznaval najboljše prakse.«

Tako predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) in novinarka Večera Petra Lesjak Tušek strne, zakaj tudi letos na medijski festival Naprej/Forward. Z njo smo se pogovarjali pred šestim zapovrstjo, ki bo tokrat 16. novembra v Kinu Šiška.

Kmalu se bomo posvetili predvsem slovenskemu novinarstvu, zato začniva drugje – v Kataloniji. Kaj menite o španskih pritiskih na katalonski javni servis zaradi tamkajšnjega referenduma? Na dogajanje ste se poleg Novinarjev in publicistov Slovenije odzvali tudi v DNS.
Ne želimo pretenciozno nagovarjati širše mednarodne evropske skupnosti, a zdi se nam pomembno, da ob vprašanju neodvisnosti in samostojnosti javnih servisov izrazijo podporo tudi tuje države. Delovati moramo kot širša skupnost in pomembno je, da reagiramo na zunanja vprašanja, ki so podobna (ali različna) našim.

Največji medijski dogodek, na katerem lahko na stanje v novinarstvu opozarjamo doma, je festival Naprej/Forward. Kaj si lahko obetamo letos?
Vsako leto se osredotočimo na dobre domače in tuje novinarske prakse. Temu sledimo tudi letos. Včasih dobimo kritike, da se festival odmika od realnih problemov novinarstva. A kljub temu se nam zdi, da je prednost ravno izpostavljanje, kaj je v novinarstvu dobro in zakaj je v demokratični družbi pomembno, da ta sistem deluje.

Pomembno je tudi poudariti ključno vlogo novinarstva – to, da je kritični akter v družbi, ki še poskuša preiskovati in opozarjati na nepravilnosti. Zato ne samo tuji gostje, temveč se bodo z uspehi predstavili tudi domači, ki kažejo na to, da je slovensko novinarstvo, kljub problemom, še vedno dobro. Leto bo z nami tudi Ryan Heath s Politico.eu, ki bo predaval o tem, kako na bolj privlačen način poročati o delovanju institucij Evropske unije, ki so zbirokratizirane in zdolgočasene.

Bo on torej letošnja »zvezda« festivala?
Zagotovo je najbolj prepoznaven v tujini. So pa vsi gostje zvezde na svojem področju. Pomemben je tudi irski športni novinar David Walsh. Ravno šport do zdaj ni bil toliko izpostavljen, a je zelo pomemben, saj se veliko ljudi z njim poistoveti. Zanimivo je, kako ne ostane zgolj ideološko, ampak lahko preide tudi na polje preiskovalnega novinarstva. To pritegne koga, ki ga katera druga tema do sedaj morda ni.

 Sistemskega vzvoda, ki bi poganjal kakovostno novinarstvo, ni. To državi ni v interesu.

Letos nas pred osrednjim festivalskim dnevom čaka tudi novost.
Tako je. V sredo zvečer si bomo v veliki dvorani Katedrala Kina Šiška brezplačno ogledali dokumentarni film Srebrenica novinarja Avda Avdića. Bolj strnjeno nadaljujemo v četrtek, ko bodo v Kinu Šiška predavanja, in v petek, ko sta na vrsti delavnica in podelitev nagrad.

Kaj lahko novinarji in javnost torej odnesejo od letošnjega festivala?
Poleg tega, kar ves čas poudarjam, da torej spoznamo dobre prakse, načine dela drugih medijev in platform, pristope k delu, je pomemben segment festivala še druženje. Virtualno smo povezani, a včasih se moramo srečati še realno. Stiki, ki jih lahko s tujimi gosti in novinarji vzpostavimo, niso zanemarljivi. Predvsem za vse mlade, študente, ki so navzven bolj odprti kot novinarji, ki že ustaljeno delajo. Gre za to, da se pogovarjamo o novih načinih, pristopih, da dobimo nova znanja in nove vpoglede. Nova izkušnja nikoli ne škodi. Moramo biti radovedni, saj smo vendar novinarji.

Kaj ovira slovensko novinarstvo pri hitrejšem napredku? Kako Naprej?
Pomanjkanje vlaganj medijskih hiš v dodatna izobraževanja. Do določene stopnje so tukaj še omejitve pri uporabi tehnologij in aplikacij, kjer morajo novinarji iskati alternativne poti. Še zmeraj so prepuščeni neki stihiji na trgu, ker ni sistemskega vzvoda, ki bi poganjal kakovostno novinarstvo. To državi ni v interesu.

Sicer je pa težava še v lastnikih. Mediji so v resnici sprivatizirani. Stvar vsakega posameznega lastnika je, ali je pripravljen vlagati v kakovostno novinarstvo. Tisti, ki bo deloval dolgoročno, bo to počel. Novinarstva ne bo prilagajal diktatu oglaševanja in kapitala, ker to na dolgi rok ne bi preživelo.

Zakaj je torej še pomembno, da kljub temu vztrajamo pri tem, da gremo naprej?
Ne samo zaradi notranje stanovske skupnosti. Tudi širše se morajo novinarstvo in mediji nenehno izpostavljati. Na to se pri nas včasih pozablja. Tudi z vidika državnega odnosa do medijev in medijske zakonodaje. S festivalskimi sporočili opozarjamo na pomen kakovostnega profesionalnega novinarstva. Tega ni nikoli dovolj.