Krčenje dopisniških mrež ni pravi odgovor na medijsko krizo

Ptuj, 11. februarja (STA) – Dobro pokrivanje lokalnih zgodb, ki ljudi zanimajo bolj kot dnevno-politične teme, je lahko konkurenčna prednost medijev, zato krčenja dopisniških mrež niso odgovor na krizo, je na današnji okrogli mizi na Ptuju dejala predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, ki meni, da je varčevanje medijev na račun dopisnikov kratkovidno.
“Ljudje so od nekdaj v medijih rajši spremljali lokalne informacije, saj se življenje odvija na lokalnem terenu in ta medijska agenda, da so v ospredju neke dnevno-politične teme, ki so takoj obsojene na preteklost in nimajo neke trajne vrednosti, je že dolgo zgrešena,” pravi Lesjak Tuškova, ki meni, da je koncept lastnikov, uprav ali celo urednikov medijev zgrešen ter na dolgi rok medijem zagotovo povzroča škodo.
Po njenem mnenju je glede na razcvet vseh vrst družabnih omrežij in dejstvo, da so aktualne informacije dosegljive tudi na vseh drugih kanalih, v resnih medijih, če želiš delati na dolgi rok, potrebno postreči z nekim poglobljenim kontekstom in raziskovalnimi ali povsem vsakdanjimi lokalnimi zgodbami, ki jih ljudje živijo.
Ob tem predsednica DNS poudarja, da je delo lokalnih novinarjev tudi odgovorna naloga, saj je vpetost v lokalno okolje po eni strani prednost, po drugi pa tudi slabost, tako z vidika morebitnih pritiskov kot tudi medsebojne povezanosti z okoljem, ki je v Sloveniji, glede na njeno majhnost, že tako ali tako veliko tesnejša kot kje drugje.
Zato je naloga novinarjev lokalnih medijev oziroma dopisnikov krmariti med interesi javnosti oziroma profesionalnimi zahtevami stroke ter med njihovim dnevnim življenjem, pravi Lesjak Tuškova in dodaja, da so tukaj novinarji na preizkušnji vsakodnevno, zlasti v času, ko so tako politični kot oglaševalski pritiski veliki tudi z vidika obstoja medijev.
Okrogle mize na Ptuju so se udeležili tudi novinarji, ki v glavnem delujejo kot dopisniki ali novinarji lokalnih medijev, med njimi Antiša Korljan iz Primorskih novic, mariborska dopisnica Pop TV Jana Ujčič, ptujski dopisnik Dela Franc Milošič (Delo), nekdanja ptujska dopisnica Radia Slovenija Nevenka Dobljekar in novinarka regionalnega časnika Štajerski tednik Mojca Zemljarič.
Slednja, ki pokriva dogajanje v Spodnjem Podravju, je dejala, da je prednost lokalnega novinarja v tem, da se lahko na dogodke v domačem okolju zelo hitro odzove, po nekaj letih dela splete mrežo virov in zna poskrbeti za to, da so ljudje čim prej in verodostojno obveščeni o tem, kaj se dogaja v njihovem okolju.
“Nacionalni mediji tega ne pokrijejo tako kakovostno, celo krčijo dopisništva, posledično pa je v osrednjih informativnih oddajah ali časnikih vse manj novic iz lokalnega okolja,” meni Zemljaričeva, ki pravi, da ker živi med tistimi, o katerih poroča, prihaja tudi do različnih pritiskov, a sčasoma dobiš trdo kožo, večkrat pa ljudje, ki svoje delo opravljajo profesionalno, tudi znajo sprejeti kritiko.
Milošič je med drugim dodal, da informacija ne more biti centralna ali lokalna, saj moramo, kot se je slikovito izrazil, če želimo izvedeti, koliko je recimo starejših ljudi v Sloveniji, prešteti slehernega od njih, od tistega v Halozah do onega v Novi Gorici. Ujčičeva se je prav tako strinjala, da ljudje dejansko potrebujejo lokalne zgodbe in s tem tudi novinarje, ki prihajajo iz tega okolja, saj jim prej zaupajo svoje zgodbe.
Dobljekarjeva se je, kot je dejala, v času svoje novinarske kariere nenehno prepirala z uredniki o pomenu lokalnih informacij, saj tem marsikdaj ni bilo jasno, kaj je in kaj ni pomembna informacija, predvsem pa, kdaj je ta koristna za ljudi iz lokalnega okolja. Tudi Korljanu se marsikdaj zdi čudno, da se kakšno dogajanje izven osrednje Slovenije urednikom v Ljubljani ne zdi dovolj pomembno, za primer pa dal zadnjo tragično verižno trčenje na primorski avtocesti.
(konec)gm/tz