MJU odgovarja na zavračanje dostopa do pravnomočnih sodb

V Društvu novinarjev Slovenije smo prejeli odgovor ministrstva za javno upravo (MJU) na javno pismo, ki smo ga 29. septembra 2020 naslovili na ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za javno upravo in Vlado RS. V pismu smo opozorili na presenetljivo novo prakso onemogočanja dostopa do informacij javnega značaja v pravosodnem sistemu. Od maja 2020, ko je Vrhovno sodišče RS sprejelo »prelomno sodbo« in z njo odločilo, da imajo dostop do vpogleda v tožilske in sodne spise le še upravičenci po zakonih, ki določajo to področje, sodišča zavračajo celo zahteve novinarjev po posredovanju pravnomočnih sodb. Novinarji in javnost, ki so informacije o vseh postopkih, ki jih izvajajo na tožilstvih in sodiščih, pridobivali na podlagi zahteve po informacijah javnega značaja, pa za dostop nimajo več pravne podlage.

Pristojni ministrstvi in vlado smo pozvali k ustanovitvi delovne skupine, ki bi razjasnila dileme odnosa ZDIJZ do procesnih zakonov ter določila jasne kriterije za dostop do informacij v kazenskih in sodnih postopkih.

MJU nam je med drugim odgovorilo:

MJU bo na podlagi zgoraj navedenega, skupaj z Ministrstvom za pravosodje, nastalo situacijo temeljito preučilo, se posvetovalo z ustreznimi deležniki in na tej podlagi pripravilo ustrezne sistemske zakonske rešitve.

Ministrstvo za pravosodje je sicer po preučitvi Sodbe VS 2020 v okviru priprave predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O) pripravilo tudi predlog dopolnitve 128. člena ZKP, ki ureja pravico posameznikov, ki imajo opravičen interes, do pregleda in prepisovanja spisov. Predlagana sprememba bi jasno in nedvoumno določila, da se za odločanje o zahtevah posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev po prvem odstavku 128. člena ZKP (opravičen interes), tako kot doslej, uporabijo določbe ZDIJZ. Predlog sta podprla tako MJU kot IP . Zaradi nasprotovanja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in vrhovnega državnega tožilstva pa predloga ni bilo mogoče pravočasno strokovno uskladiti, zato v novelo ZKP-O, ki je bila na vladi potrjena 1. oktobra 2020, ni bil vključen.

Ministrstvo za javno upravo se torej ni odločilo za ustanovitev delovne skupine niti nas ni povabilo na sestanek. Priznalo je, da se je ministrstvo za pravosodje pri pripravi novele zakona o kazenskem postopku zavedalo problema, predlagalo rešitev, nato pa je ni uveljavilo zaradi nasprotovanja sodišča in tožilstva, torej pravosodja, ki je odgovorno za nastalo situacijo. Ministrstvo v svojem odgovoru govori o potrebi po tehtanju pravic, zato bi pričakovali, da bi pri pripravi zakonske rešitve argumente pravosodja stehtali s pravico javnosti do obveščenosti, transparentnosti delovanja vseh organov in vej oblasti ter pravico novinarjev do dostopa do informacij javnega značaja.

Na odgovor ministrstva za pravosodje še čakamo, medtem pa nas novinarji seznanjajo z novimi zavrnitvami zahtev po posredovanju pravnomočnih sodb, kar je v nasprotju z ustavo. Ob tem tudi sodni red v 5. členu glede zagotavljanja javnosti dela sodišč določa, da »sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja«.