Na Ravnah na Koroškem o medijih in vzgoji kritičnih bralcev

Ravne na Koroškem, 28. februarja – Kako vzgojiti kritične, razmišljajoče bralce, tako med mladimi kot starejšimi, so se drevi spraševali udeleženci razprave na Ravnah na Koroškem in se strinjali, da se vzgoja bralcev začne v domačem okolju in nadaljuje v šoli, kjer pa so potrebne spremembe. Vse pa je tesno povezano z novimi tehnologijami, ki so »tako dar kot prekletstvo«.

Ravnatelj Gimnazije Ravne na Koroškem Drago Benko je dejal, da mlade za kritični pogled na svet želijo vzgajati s tem, da krepijo družboslovne predmete, da pa je veliko odvisno od posameznega učitelja. V družbo bi po njegovih besedah morali vnesti več veselja do življenja in si prizadevati za to, da bi se ljudje znali poslušati. Tega ti klikanje ne da, predvsem pa te osami, je opozoril Benko na razpravi, ki jo je v prostorih Koroškega mladinskega kulturnega centra (KMKC) Kompleks na Ravnah na Koroškem drevi pripravil časnik Večer v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije (DNS), KMKC Kompleks in BKTV.

Kdo je koga vzgojil, ali so mediji uporabnike ali obratno, je večplastno vprašanje, podobno dilemi, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, pa je dejal profesor na Gimnaziji Ravne in pisec kolumn za portal Večer Koroška Robi Brezovnik. Ugotavlja, da masa kritične javnosti upada in da zmanjkuje del javnosti, ki ceni, da medij piše kritično.

Da je kritično razmišljanje odvisno od angažiranja vsakega posameznika, pa je poudaril predsednik Mladinskega sveta Radlje ob Dravi Klemen Potnik, ki je opozoril na problem, povezan s tem, da so danes mladi v stiku z mediji večinoma prek družbenih omrežij, kjer se dogaja to, da se jim ponujajo vsebine, ki so jim že tako všeč. In če nimaš resnega namena o nečem kritično razmišljati, tega ne boš počel, če se ne boš angažiral sam, je dejal.

Četudi tehnologije prehitevajo našo zavest, moramo mi razmišljati, kako bi situacijo izboljšali. Prevečkrat prehitro obtožujemo mlade, da so veliko na telefonih, ampak to se dogaja tudi nemladim, pa je izpostavila direktorica KMKC Kompleks Ana Pisar. »Vedno manj je kritično razmišljujočih. Razmišljati moramo o tem, kaj s tistimi, ki niso razmišljujoči,« je dejala.

Novinarka Večera in portala Večer Koroška Urška Polanc pa pri svojem delu ugotavlja, da ljudi zanima, kaj se dogaja okoli njih v lokalnem okolju in da cenijo poglobljeno poročanje. A hkrati predvsem na omenjenem portalu opaža, da se je treba mlajšim bralcem prilagoditi, vendar ne toliko po vsebini, bolj po obliki, denimo z dodajanjem video posnetkov in fotografij.

Odgovorni urednik časnika Večer Matija Stepišnik pa je ob zaključku razprave poudaril, da so nove tehnologije po eni strani dar, po drugi pa prekletstvo. Ponujajo veliko možnosti osvetlitve dogodkov, a po drugi strani po njegovih besedah še nikoli nismo bili tako blizu neki informacijski temi.

Poudaril je, da bodo lahko le tisti mediji, ki bodo znali v tem kaosu pridobiti prave informacije in razkriti ozadja, preživeli. Za to pa potrebujejo bralce, brez katerih noben medij ne more preživeti. Stepišnik je dejal še, da brez novinarstva ne bo več nikogar, ki bi oblastnikom na lokalni in državni ravni zastavljal vprašanja, za ljudi pomembne odločitve pa se bodo sprejemale v nekem zaprtem prostoru. Na odgovornost novinarjev in novinarstva nasploh pa je opozorila tudi voditeljica razprave, urednica in novinarka na Večeru in predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.