Nadaljnja prekarizacija novinarskega poklica nevarna za njegov obstoj

Ljubljana, 9. marca – Sodelujoči na današnji okrogli mizi z naslovom Krhanje novinarskega poklica – od solastnikov medijev do agencijskih delavcev so opozorili, da nadaljnja prekarizacija novinarskega poklica vodi v še slabše stanje na tem področju. Predstavnik Društva novinarjev Slovenije Primož Cirman je poudaril, da bo novinarstvo brez ustreznih ukrepov izginilo.

Kot je opozoril Cirman, so za trenutno situacijo v veliki meri odgovorni lastniki medijev, ki so v njih videli pretežno ekonomsko funkcijo in jih po zaostritvi gospodarskih razmer niso znali postaviti nazaj na noge. Ob tem je izpostavil, da je solidarnost med novinarji mit, zato prekarni delavci ne morejo računati na podporo redno zaposlenih. “Edina rešitev je najmočnejše orodje novinarjev – javnost. O tem je treba pisati, pisati in še enkrat pisati,” je poudaril in dodal, da je treba ljudem pojasniti, da bo novinarstvo, kot ga poznamo danes, brez ustreznih rešitev izginilo.

Tudi docent na katedri za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Igor Vobič se je strinjal, da “skupnega boja res ni”. Glede problematike prekarnega zaposlovanja novinarjev prek agencij za delo je dejal, da v širšem merilu sicer ne gre za nekaj novega, a predstavlja obliko povsem jasne zlorabe. Po Cirmanovih besedah pa je delo prek agencij “samo še ena stopnja več v procesu prekarizacije”.

Prekarnosti je večino krivde za trenutno situacijo v medijih pripisal tudi predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Mario Belović. Ob tem je dodal, da del odgovornosti nosi tudi sindikat, ki se ni pravočasno ustrezno odzval na nastalo situacijo. Sindikati so zdaj po njegovem mnenju potisnjeni v vlogo zadnjega reševalca, rešitev pa sam vidi v skupnem ukrepanju in močnejšem pritisku na delodajalce. Pridružil se je tudi mnenju, da se na medsebojno solidarnost novinarjev ne gre preveč zanašati.

Problematiko prekarnih oblik zaposlitve je na lastnem primeru predstavil član izvršnega odbora sekcije honorarnih sodelavcev Dnevnika Žiga Brdnik. Tudi on je izpostavil medsebojno povezovanje v boju za pravice kot nujni element prizadevanj za izboljšanje položaja, ob tem pa opozoril, da bi morali pri tem pomembno vlogo odigrati tudi uredniki.

Novinarka Gorenjskega glasu Mateja Rant je kot predstavnica medija, ki tako zaostrenih razmer v novinarstvu po njenih besedah ne občuti, kot eno od rešitev navedla odkup s strani zaposlenih, kar se je v primeru Gorenjskega glasu izkazalo za dobro rešitev. Ob tem je Rantova poudarila, da sicer ne idealno, saj je sama še vedno lahko “jutri odpuščena”, a med novinarji vsaj ni strahu, da bi jih prevzel nekdo z namenom izčrpavanja podjetja.

Za organizacijo današnje okrogle mize so v sodelovanju z zaposlenimi v medijih poskrbeli katedra za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, kjer je okrogla miza tudi potekala, društvo študentov novinarstva in komunikološko društvo. Dogodek je bil drugi v nizu mesečnih razprav o aktualnem stanju novinarstva.