Novinarji brez meja: Napadi na medije ogrožajo demokracijo po svetu

Pariz, 25. aprila (STA) – Ozračje sovraštva in mržnje do novinarjev ter vse pogostejši poskusi nadzora nad mediji so grožnja demokraciji po vsem svetu, v danes objavljenem letnem poročilu ugotavlja organizacija Novinarji brez meja. Kot vodilne v gonji proti svobodi medijev izpostavlja supersile ZDA, Rusijo in Kitajsko, opozarja pa tudi na vse slabši položaj v Evropi.

Kot ugotavlja novinarska organizacija, je ozračje sovraštva do medijev v indeksu medijske svobode, ki zajema 180 držav, vse opaznejše. Sovražnost političnih voditeljev do novinarjev ni več omejena le na avtoritarne države, kot sta Turčija in Egipt, temveč tudi vse več demokratično izvoljenih voditeljev v medijih vidi nasprotnika, ki ga odkrito napadajo.

V Evropi, regiji, kjer so bili novinarji nekoč najvarnejši, premik k politiki populizma in “močnih voditeljev”, ki jo podžiga Rusija, ogroža svobodo medijev, opozarja poročilo. Dodaja, da je dogajanje na Madžarskem, Slovaškem in Poljskem sprožilo alarme.

Pri tem izpostavlja primer češkega predsednika Miloša Zemana, ki je na novinarsko konferenco prinesel kalašnikovko, na kateri je pisalo Za novinarje, nekdanji slovaški premier Robert Fico pa je novinarje označil za “umazane protislovaške prostitutke” ter “idiotske hijene”.

“Spodbujanje sovraštva do novinarjev je nevarno in je grožnja demokraciji,” je za francosko tiskovno agencijo AFP poudaril vodja Novinarjev brez meja Christophe Deloire. Dodal je, da politični voditelji, ki podžigajo mržnjo do novinarjev, spodkopavajo koncept javne razprave, ki ne temelji na propagandi, ampak na dejstvih.

Med temi voditelji organizacija izpostavlja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, indijskega premierja Narendro Modija in filipinskega voditelja Rodriga Duterteja.

Novinarji brez meja so v poročilu kritični tudi do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da “duši neodvisne glasove doma” ter širi svojo propagandno mrežo z mediji, kot sta Russia Today in Sputnik.

Še ostrejši so do Kitajske in poudarjajo, da je ta država pod predsednikom Xi Jinpingom vse bližje sodobni različici totalitarizma. Kot piše v poročilu, sta cenzura in nadzor v njegovem prvem mandatu z uporabo novih tehnologij dosegla najvišjo raven doslej.

Ob tem organizacija opozarja, da ima kitajski predsednik posnemovalce v več azijskih državah, vpliv kitajske na tem področju pa je opazen tudi na Tajskem, v Maleziji in Singapurju.

Na dnu lestvice svobode medijev je Severna Koreja kot država, kjer najbolj zatirajo novinarje. Tik pred njo so Eritreja, Turkmenistan, Sirija in Kitajska. Turčija je na 157. mestu med 180 državami, ZDA so pod Trumpom zdrsnile za dve mesti na 45.

Velik padec na lestvici je zabeležila Malta, ki je po lanskem umoru raziskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia zdrsnila za 18 mest na 65. mesto.

Poročilo omenja tudi države, ki so na lestvici svobode medijev napredovale. Med njimi so Ekvador, Gambija in Kanada. Glede na indeks svobode medijev je letos v primerjavi z lanskim letom za pet mest napredovala tudi Slovenija, ki se je s 37. povzpela na 32. mesto.

Na vrhu lestvice ostajajo skandinavske države, vodilna pa je že drugo leto zapored Norveška.