Odvetniki kot glas oblasti: kje je meja njihove odgovornosti?

Zavedamo se, da lahko Odvetniška zbornica presoja ravnanje odvetnika predsednika vlade Stojana Zdolška zgolj skozi prizmo pravnih in poklicno-etičnih postulatov, vendar smo v Društvu novinarjev Slovenije kot varuhi svobode novinarskega dela in enakih standardov pri obveščanju javnosti dolžni opozoriti, da takšna presoja ni zadostna z vidika širšega javnega interesa.

Odločitev etične komisije Odvetniške zbornice, da odvetnik Stojan Zdolšek ni kršil odvetniškega kodeksa, ko je z vnaprej napovedane izjave odslovil novinarko preiskovalne oddaje Tarča, sicer temelji na pravilih poklicne etike, vendar ne vzdrži presoje z vidika pravice javnosti do obveščenosti. Presoja Odvetniške zbornice namreč zanemarja ključno okoliščino, da Zdolšek v konkretnem primeru ni nastopal zgolj kot zasebni pravni zastopnik, temveč kot posrednik komunikacije predsednika vlade, saj je Robert Golob vse novinarje izrecno napotil nanj kot edinega, ki bo javno komuniciral postopke pred Komisijo za preprečevanje korupcije, povezane z njegovim opravljanjem ene najpomembnejših političnih funkcij v državi.

V takšnih primerih mora komunikacija odvetnika spoštovati tudi načelo enake obravnave medijev, ne glede na to, ali poteka na novinarski konferenci na javnem kraju ali v njegovi odvetniški pisarni. Selektivno izključevanje posameznih novinarjev tako ne predstavlja zgolj vprašanja odvetniške etike, temveč poseg v temeljno demokratično pravico javnosti do dostopa do informacij.

Po našem mnenju gre za nevaren precedens. Ko se javni funkcionar, v tem primeru celo najvišji predstavnik izvršilne veje oblasti, odloči komunicirati z javnostjo prek svojega odvetnika, lahko po razlagi Odvetniške zbornice komunicira selektivno. S tem se bistveno zmanjšuje raven transparentnosti, ki bi jo tovrstni funkcionarji pri opravljanju svoje funkcije morali zagotavljati.

Še več, takšno ravnanje političnih funkcionarjev in nato njihovih odvetnikov omogoča manipulacijo z dostopom do informacij ter ustvarja prostor za filtriranje »nezaželenih« novinarjev, kar neposredno spodkopava načelo enake obravnave medijev in pravico javnosti do celovite obveščenosti.

Ob tem izpostavljamo osnovno načelo Kodeksa odvetniške poklicne etike, da morajo odvetniki v svesti svoje dolžnosti svoje delo opravljati tako, da prispevajo k uresničevanju načel in določb ustave. Ne smemo pozabiti, da Ustava RS v svojem 39. členu jasno zagotavlja tudi svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja – ustavno varovano človekovo pravico, ki omogoča obveščenost javnosti in nadzor nad oblastjo. Ko govorimo o delovanju predsednika ali predsednice vlade, vedno govorimo o izrazitem in prevladujočem javnem interesu.

Dodajamo še, da je po našem mnenju odvetniški kodeks pomanjkljiv, če ne vsebuje določb, ki bi posebej urejale odgovornost odvetnika v primerih, ko zastopa javnega funkcionarja, in v njegovem imenu komunicira z javnostjo. Zato Odvetniško zbornico pozivamo, naj razmisli o dopolnitvi določb kodeksa, ki urejajo odnos do sredstev javnega obveščanja, z vidika komunikacije v imenu političnih in drugih državnih funkcionarjev.