Postani naš član 
Podpri naše delovanje 
Prijavi napad Okrogla miza: Spremljanje medijev naj bo kritično
Ljubljana, 18. januarja – Fakulteta za družbene vede je danes gostila celodnevni dogodek Proti kulturi laži. Z delavnicami in predavanji so predstavili ključne dimenzije lažnih novic in predali smernice za prepoznavo takih vsebin, predvsem na spletu. Dan so sklenili z okroglo mizo, na kateri so razpravljalci med drugim opozorili, naj medije spremljamo kritično.
Tanja Lesničar Pučko z Dnevnika meni, da morajo tako bralci kot novinarji in uredniki nenehno dvomiti. V dobi, kjer je na volja obilica informacij, mora biti skepticizem vedno prisoten. “Novinarski poklic mora v izhodišču biti poklic nenehnega dvoma,” se je strinjala tudi novinarka Večera Kristina Božič. A dvom je danes pogosto odsoten, tudi pri delu znanstvene skupnosti, opaža urednik Sobotne priloge Ali Žerdin.
Pri lažnih novicah gre po besedah urednika Mladine Jureta Trampuša za organizirano širjenje dezinformacij, ki imajo neposredni politični namen, v času množičnih medijev imajo tudi veliko večji vpliv. Prepričan je še, da lahko s kritično uporabo svetovnega spleta danes zelo hitro preverimo, ali je novica lažna.
Laži, ki se širijo po spletu, na primer prek družbenih omrežij, so zunaj prostora, ki je samoreguliran, kar je po Žerdinovem mnenju eden od ključnih problemov. “Včasih se je reklo, da papir prenese vse. Danes papir še zdaleč ne prenese toliko kot digitalne platforme,” je dejal.
Po mnenju profesorja na fakulteti za družbene vede Vlada Miheljaka lažne novice nastajajo, ker so v interesu nekoga. Božičeva je še opozorila, da se je treba nenehno pogovarjati o tem, kaj so novice, laži, novinarstvo, propaganda. Pri novinarskem delu pa mora ključna ostati radovednost. Po njenem mnenju v uredništvih manjka tudi medgeneracijska komunikacija in globlji razmislek o novinarskih vsebinah.
Delo novinarjev in dinamika njihovega dela se je močno spremenila tudi z vedno večjim številom zaposlenih na področjih odnosov z javnostjo. “V četrt stoletja se je razmerje med številom novinarjev in številom piarovcev v državnih organih nagnilo v korist slednjih,” je dejal Žerdin.
Novinarji morajo tudi ceniti bralce, ki so po mnenju Božičeve bolj zahtevni kot kadarkoli prej, in jim s svojim delom pomagati razumeti svet, hkrati pa ustvarjati okolje, v katerem bodo novinarji radi delali. “Treba je ohraniti novinarstvo, ki služi javnosti,” je še dejala.
Trampuš pa od države pričakuje, da bo pripravila kakovostno medijsko strategijo in zakonodajo, ki bo prepoznavala avtonomno novinarstvo.
