Omejena demokratična vloga medijev in načeto zaupanje vanje

V Sloveniji obstajajo močan normativni okvir za medije in demokracijo, ki so ga zadnje spremembe zakonodaje (zakoni o medijih, RTV Slovenija, STA in o strateških tožbah za onemogočanje javnega udejstvovanja) še izboljšale, vendar uresničevanje in regulacija temu ne sledita, je enega glavnih ugotovitev raziskave o medijih in demokraciji, ki jo je izvedel Mirovni inštitut (MI). Demokratične funkcije medijev med drugim omejujejo finančna negotovost, koncentracija lastništva, krčenje redakcij in politični pritiski, so na okrogli mizi pojasnile Brankica Petković, Tjaša Turnšek in Lori Šramel Čebular z MI.

V projektu Zemljevid medijev za prihodnje demokracije, ki je trajal tri leta, so sodelovale univerze in inštituti iz desetih evropskih držav vključno s Slovenijo. Raziskava je vključevala pregled regulacije in tri intervjuje s strokovnjaki za regulacijo in samoregulacijo, kartiranje medijske krajine na vzorcu 105 medijev in 12 intervjujev z novinarji in odgovornimi urednik iz različnih vrst vodilnih medijev glede na doseg občinstva. Pet od teh zdaj ni več na položajih, dveh tudi ne več v medijih. Poleg tega so izvedli anketo z 62 novinarji in uredniki o omogočanju participacije občinstva v medijih in štiri fokusne skupine o medijih in demokraciji z občani in občankami.

Del rezultatov projekta so predstavice Mirovnega inštituta jeseni že predstavile na mariborskem večeru v okviru festivala Naprej Forward. Rezultati raziskave so pokazali, da ima Slovenija visoko normativno in nedavno posodobljeno zakonsko zaščito. Kljub temu demokratično vlogo medijev ovirajo fragmentacija in omejene institucionalne zmogljivosti nadzora nad implementacijo zakonodaje, šibka transparentnost, neučinkovito omejevanje koncentracije, nezadostno financiranje pod političnim vplivom ter pomanjkljiva zaščita novinarjev in omejene možnosti institucionalnega vključevanja javnosti.

Analiza slovenske medijske krajine je po besedah Petković med drugim pokazala, da njena struktura omogoča širok doseg informacij, vendar koncentracija moči, lastniška nepreglednost, finančna in politična ranljivost javnih medijev ter neenaka zavezanost profesionalnim standardom omejujejo pogoje za demokratično vlogo. Uredniki so izpostavili zavezanost profesionalnim novinarskim, vendar so govorili tudi o pritiskih in priznali, da o nekaterih težavah težko govorijo, tudi anonimno, zaradi strahu, da bi jih kdo kljub temu prepoznal. Občani in občanke so večinsko izrazili veliko mero dvoma, da so mediji sploh lahko neodvisni, najsi bo od politike, lastnikov ali oglaševalcev. Kljub skepticizmu pa cenijo profesionalne in objektivne novinarje, izražajo željo po dostopnih, razumljivih in vključujočih medijih, ter verjamejo, da lahko z donacijami ali sodelovanjem v manjših medijih prispevajo k medijski avtonomiji. Med željami so izrazili vzpostavitev enotnega regulatorja, namensko zaposlovanje novinarjev, poseben status medijske družbe, ki deluje v javnem interesu, in zaščito žvižgačev.

V razpravi je Sandra Bašić Hrvatin, profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, opozorila na zgodovino napačnih predvidevanj o prihodnosti medijev, iz katerih so izhajali tudi napačni ukrepi. Zdaj pa smo dobili, kot se je izrazila, cel nabor paliativnih ukrepov za bolnike, ki so v terminalni fazi. Čeprav je poudarila, da nimajo vsi mediji demokratične vloge in vsi novinarji ne krepijo demokratične funkcije, pa vendarle po njenem mnenju lahko vidimo korelacijo med obojim. »Zaton medijev, vsaj takšnih, kot jih poznamo danes, je neposredno povezan z zatonom demokracije. Ko ne zaupamo medijem, ne zaupamo demokraciji in obratno.«

Petra Lesjak Tušek, novinarka in urednica na časniku Večer ter nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS), je potrdila ugotovitev raziskave o razdrobljenosti in preobremenjenosti lokalnih uredništev in homogenizaciji vsebin. »Prepričujejo nas, da je pomembna vsebina. Vendar sta časovni pritisk in primerjava klikov z drugimi čedalje hujša.«

Ustvarjanje pogojev za delovanje medijev ni nujno ustvarjanje pogojev za delovanje kakovostnega in odgovornega novinarstva v javnem interesu, je opozorila generalna sekretarka DNS Špela Stare. Zavzela se je za vzpostavitev digitalnega davka, regulacijo platform in državno podpiranje novinarstva, ne medijskih lastnikov, ki so skozi zgodovino dokazali, da dobičke pretežno izčrpajo iz podjetij, namesto da bi jih vlagali v razvoj kakovostnega novinarstva.

Svetovalec ministrice za kulturo za medijsko politiko Lenart J. Kučić je ob tem izrazil prepričanje, da je slovenska medijska krajina zaradi prenovljene medijske zakonodaje v precej drugačni realnosti kot pred štirimi leti. »Nova zakonodaja bolj ali manj upošteva večino tistega, kar s(m)o zadnjih dvajset let zahtevali, od poročanja o lastništvu, presojanja koncentracij, shem za pomoč medijem do preganjanja sovražnega govora in nastavkov za regulacijo umetne inteligence.«