Pravica do odgovora ne sme postati orodje v rokah oblasti

Zaskrbljeni smo nad odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru v zadevi I Cp 707/2024 z dne 18. 9. 2024, s katero je višje sodišče spletnemu portalu Lokalec.si naložilo, da mora objaviti odgovor Občine Ruše. Medij je namreč kritično pisal o nepremičninskih poslih Občine Ruše. Na pisanje se je občina najprej odzvala s popravkom, ki ga je odgovorna urednica medija zavrnila, nato pa še z odgovorom, ki ga je odgovorna urednica prav tako zavrnila, zaradi česar je občina vložila tožbo na objavo odgovora.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo presoji odgovorne urednice, da je objavo odgovora občine treba zavrniti, pri čemer je bil nosilni argument sodišča prve stopnje, da ima občina (enako velja za državo) le v izjemnih primerih pravico do brezplačne objave odgovora v mediju, in sicer le v primeru, ko gre za tako pomembne informacije v javnem interesu, da utemeljujejo poseg v uredniško svobodo izražanja. Sodišče prve stopnje je presodilo, da gre v primeru, ko želi občina odgovoriti na očitke o nepremičninskih poslih, za uveljavljanje partikularnega interesa občine (za zaščito ugleda občine) in da občina z zahtevkom za objavo odgovora ne zasleduje javnega interesa kot bistvenega elementa pravice do odgovora.

Višje sodišče pa je ugodilo pritožbi občine in naložilo mediju objavo občinskega odgovora (sodba I Cp 707/2024), ker je presodilo, da je javni interes za objavo odgovora podan. Takšna odločitev je v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 1165/2008 zapisalo, da državni organi (enako velja za druge predstavnike oblasti, op. a.)  pravico do odgovora sicer imajo, »a je treba dopustnost njene uveljavitve zaradi občutljivosti ustavno varovane materije, s katero si prihaja navzkriž (svoboda izražanja), presojati posebej previdno. … Objava odgovora bo v takem primeru mogoča, kadar bo šlo za informacijo o kakšni javni zadevi (ali odgovor nanjo), ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine, pretehta nad svobodo izražanja oziroma upravičuje poseg države vanjo.«

Ker odločba višjega sodišča I Cp 707/2024, ki dovoljuje občini brezplačno objavo svojih stališč v mediju, predstavlja neutemeljen odstop od uveljavljene sodne prakse, bomo z nestrpnostjo čakali na odločitev Vrhovnega sodišča v tej zadevi. Prepričani smo namreč, da bi pritrditev stališčem, zapisanim v sodbi višjega sodišča, pomenila, da ima oblast (pa naj bo to občina ali država) neomejen dostop do medija, kar pa predstavlja neustaven poseg v pravico medija do svobode izražanja.