Prispevajte svoj podpis za referendum proti političnemu pregonu novinarjev!

Začelo se je zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo trajalo do 14. julija. Novinarke in novinarje ter ostale državljane pozivamo, da prispevate svoj podpis za razpis referenduma. Sprememba zakona neposredno ogroža varovanje novinarskih virov, svobodno novinarstvo in pravico javnosti do obveščenosti!

Vladajoča večina je zakon sprejela po skrajšanem postopku – naskrivaj, brez javne razprave in brez usklajevanj. Razlog za hitenje je očiten – odvzemanje možnosti pravnega varstva in politično preganjanje nasprotnikov.

Kaj se z novim zakonom spreminja?

Po veljavni ureditvi lahko posamezniki in številne institucije zahtevajo presojo ustavnosti akta o ustanovitvi parlamentarne preiskave še pred začetkom njenega delovanja. Z novim zakonom bi to možnost ohranila le še Sodni svet in generalni državni tožilec. Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, posamezniki in podjetja, zajeti v predmetu preiskave, in še posebej preiskovanci bi izgubili možnost, da bi se vnaprej (pred Ustavnim sodiščem) ubranili same uvedbe preiskave. Ne bi več mogli dokazati, da bi preiskava nesorazmerno posegla v njihovo neodvisnost, človekove pravice ali temeljne svoboščine ali da za preiskavo določene osebe ni izkazan javni interes. Tožbo bi lahko vložili šele po koncu preiskave, če bi Državni zbor o njej sprejel zaključno poročilo, česar v več kot dveh tretjinah primerov ne stori.

Zakaj je to problematično?

Pravno varstvo, ki je (morda) na voljo šele po izvedeni preiskavi, ne more preprečiti in popraviti posegov, ki so se že zgodili. Če so poslanci (člani preiskovalne komisije, glede na spremembe zakona zelo verjetno z enega samega političnega pola) medtem pridobili občutljive podatke in pregledali komunikacije in če so bili morda razkriti viri informacij, škode ni več mogoče odpraviti.

Zakaj so novinarji posebej izpostavljeni?

Glede na javne napovedi nekaterih političnih akterjev je mogoče pričakovati, da bodo med možnimi tarčami parlamentarnih preiskav tudi ali celo predvsem novinarji in mediji, še posebej tisti, kritični do oblasti. Parlamentarne preiskovalne komisije imajo zelo široka pooblastila. Pridobivajo lahko podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev, davčnih organov in drugih institucij. Politiki bodo lahko mesece preučevali novinarjeva zasebna sporočila, telefonske klice, bančne račune, davčne napovedi in druge podatke ter podrobnosti iz njegovega življenja javno zlorabljali za diskreditacije in napade na spletnih platformah. Novinarjevo delo in tudi poslovanje bo oteženo, morda celo onemogočeno. Dovolj je ena takšna preiskava, ki bo imela podoben učinek kot strateške tožbe (SLAPP), njen namen bo spodbujanje samocenzure in vnaprejšnje utišanje kritičnih glasov.

Kakšno grožnjo predstavlja razkrivanje virov?

Novinar ima pravico do varovanja svojih virov, tudi na sodišču (razen v izjemnih primerih), kar med drugim omogoča javni nadzor nad oblastjo. Še posebej za preiskovalno novinarstvo je zaščita virov ključnega pomena. Mnogi posamezniki nepravilnosti, korupcije ali zlorab oblasti ne bi nikoli razkrili brez trdnega zagotovila, da bo njihova identiteta ostala zaščitena. Razkrivanje novinarskih virov močno ogroža svobodo medijev in pravico javnosti do obveščenosti, hkrati pa neposredno spodkopava 39. člen ustave o svobodi izražanja.

V Sloveniji je novinarjem pravica do varovanja virov informacij zagotovljena na treh ravneh: ustavni, zakonski in mednarodni.

Zakon o medijih v 23. členu določa, da novinarji, odgovorni uredniki in drugi avtorji prispevkov niso dolžni razkriti vira informacij (ali podatkov, ki bi lahko razkrili vir), razen v natančno določenih izjemnih primerih, ki jih določa Kazenski zakonik.

Ta zaščita velja tudi po tem, ko novinarju preneha delovno razmerje ali ko medij preneha delovati.

Ko novinar nastopa v vlogi priče na sodišču ali v kazenskem postopku, ga ščiti 236. člen Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Ta člen določa, kdo je oproščen dolžnosti pričanja. Med njimi so izrecno navedeni novinarji in njihovi uredniki. Novinar lahko zavrne odgovore na vprašanja o viru informacij, razen če gre za kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije, ustavno ureditev ali če gre za najtežja kazniva dejanja (kjer je ogroženo človeško življenje), pa še takrat mora sodišče tehtati med javnim interesom za razkritje in javnim interesom za varovanje vira.

Ustavno sodišče je skozi svojo sodno prakso jasno poudarilo, da brez varovanja novinarskih virov ni mogoče zagotoviti svobode tiska in pravice javnosti do obveščenosti. Če bi morali novinarji izdajati svoje vire, bi ti utihnili, s tem pa bi bila ključno okrnjena demokratična funkcija medijev kot “psa čuvaja” (watchdog).

Novela ukinja možnost izločitve pristranskih politikov

Preiskovanci med postopkom izvajanja preiskave ne morejo zahtevati izločitve članov preiskovalne komisije zaradi dvoma o njihovi nepristranosti. To pomeni, da ne morete pravno preprečiti, da bi vas preiskoval ali zasliševal politik, za katerega menite, da je v očitnem konfliktu interesov ali osebno pristranski.

Novela spreminja tudi pravila glede instituta, ko preiskovalna komisija nekega poslanca (ki je član komisije) določi za pričo ali preiskovanca, s čimer ga avtomatično odstrani iz komisije.

Zakaj ne bi raje vložili in počakali na presojo Ustavnega sodišča o tem, ali so takšne zakonske spremembe skladne z ustavo?

Ker bo takrat že prepozno. Če zakon začne veljati, lahko Državni zbor še pred vložitvijo morebitne pobude ali zahteve za ustavno presojo ustanovi preiskovalne komisije in začne postopke, ki jih morebitna kasnejša odločitev Ustavnega sodišča ne more več v celoti odpraviti. Referendumska pobuda zato predstavlja edino možnost, da se uveljavitev zakona začasno zadrži in da o vprašanju svoboščin odločijo državljani.

Zakaj potrebujemo varovalko Ustavnega sodišča in ne zadošča, da lahko sodišča ustavijo nezakonite sklepe preiskovalne komisije?

Ko preiskovalna komisija zahteva ukrep (npr. pridobitev podatkov o telefonskih klicih ali bančnih računih), mora sodnik opraviti presojo zakonitosti in sorazmernosti. Čeprav ne moremo govoriti o popolnoma »avtomatičnem potrjevanju«, je prag za odobritev teh ukrepov v praksi lahko zelo nizek. Postopek pridobivanja teh podatkov pogosto poteka tajno oziroma brez predhodnega obveščanja preiskovanca. Če je sodišče že izdalo odredbo (npr. banki ali operaterju), jo je izjemno težko ustaviti, preden se izvede. Tudi pritožba ne zadrži izvršitve. Podatki bodo verjetno že predani parlamentarni komisiji, preden bo senat o pritožbi sploh odločil. Če preiskovanec s pritožbo uspe, sodišče ugotovi, da je bil poseg nezakonit, kar je podlaga za kasnejše tožbe, ne more pa »izbrisati« dejstva, da so politiki podatke lahko že videli.

Kaj je na kocki?

Ne gre zgolj za vprašanje enega zakona. Gre za vprašanje, ali bodo posamezniki – med njimi tudi novinarji – še vedno imeli možnost učinkovito zaščititi svoje pravice, novinarji pa tudi pravice svojih virov. Gre za vprašanje svobode medijev, varovanja novinarskih virov, pravne države in demokratičnih varovalk, ki preprečujejo zlorabo oblasti.

Kaj lahko storim?

Če se strinjate, da morajo biti parlamentarne preiskave podvržene učinkovitemu pravnemu nadzoru in da morajo novinarji ohraniti možnost varovanja svojih virov, podprite pobudo za referendum. Do vključno 14. julija lahko prispevate podpis, ki bo skupaj z ostalimi omogočil razpis referenduma. Nato pa na njem glasujete proti spremembam zakona.

Pobudo lahko podpišete na katerikoli upravni enoti, kjer se identificirate z osebnim dokumentom, še lažje pa to storite elektronsko prek portala e-Uprava. Prijavite se lahko s kvalificiranim digitalnim potrdilom, elektronsko osebno izkaznico ali sistemom smsPASS, nakar v e-obrazcu za podporo volivca izpolnite podatke in elektronsko podpišete vlogo.