Slovenski mediji glede na raziskave vse bolj enozvočni

Slovenski mediji so glede na raziskave, ki so jih v petek, 14. novembra, predstavili na novinarskem festivalu Naprej/Forward v Mariboru, vse bolj enozvočni. Pogoji za demokratično, pluralno in neodvisno medijsko delovanje so vse bolj ogroženi, hkrati pa obstaja močna družbena želja po obnovi zaupanja v medije kot javno dobro, je bilo slišati na predstavitvi.

Raziskava MeDeMAP, v kateri sodeluje deset držav članic EU in jo v Sloveniji izvaja Mirovni inštitut, je pokazala veliko zavezanost novinark in novinarjev k zagotavljanju verodostojnih informacij. Vendar pa jih v praksi omejujejo finančna negotovost, lastniški pritiski, krčenje uredništev in politični vplivi, je dejala Brankica Petković z inštituta. Hkrati raziskava po njenih besedah razkriva dvom občank in občanov o tem, ali je v danih sistemskih pogojih demokratična vloga medijev sploh mogoča.

Posebnost raziskave je organiziranje zborov občanov o medijih in demokraciji, ki so pokazali, da si občani želijo svobodnih medijev in demokracije. Izrazili so zahtevo po enotnem regulatorju, spodbujanju delavskega lastništva in preglednem financiranju medijev.

Raziskovalce je presenetila zainteresiranost občanov za obravnavano temo. Petković je prepričana, da je treba z njimi bolj sodelovati, saj so »zaklad idej«. »Če jih bomo obravnavali le kot uporabnike, ne bo dobro,« je posvarila.

Raziskava Afektivni mediji: transformacije javnega komuniciranja, ki sta jo predstavili Lori Šramel Čebular in Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta, analizira transformacije medijev v Sloveniji med letoma 2010 in 2022, pri čemer izpostavlja strategije, ki so pripeljale do visoko koncentriranega trga. Slovenski medijski sistem umešča v širše regionalne trende srednje in vzhodne Evrope, ki jih zaznamujejo umik zahodnih medijskih lastnikov, pojav domačih in vzhodnoevropskih oligarhov in razrast strankarsko povezanih medijskih mrež.

Mrežna analiza lastniških povezav je pokazala upad tiskanih medijev, rast spletnih medijev in naraščajočo konsolidacijo lastništva, ki se osredotoča okoli majhnega števila posameznikov. V raziskavi so se pokazale dominantne medijske skupine od lokalnih konglomeratov in regionalnih medijskih velikanov do politično povezanih medijskih mrež in njihova vplivna vloga pri oblikovanju medijske krajine. Pajnik je za leto 2022 naštela štiri prevladujoče skupine, in sicer podjetje Media24, United media, češko investicijsko skupino PPF in strankarsko omrežje okoli medija NovaTV.

Iz raziskave o homogenizaciji novic v medijski krajini v Sloveniji pa po besedah Igorja Vobiča in Borisa Manceta s fakultete za družbene vede v Ljubljani izhaja, da navidezna institucionalna pluralnost skriva veliko enotnost medijskih vsebin, ki jo pomembno določa osrednja vloga Slovenske tiskovne agencije. Vzorce te homogenizacije krepijo lastniške, regionalne in ideološke povezave med mediji. Ob tem je raziskava pokazala, da politični in drugi uradni viri močno prevladujejo v novicah, medtem ko so civilna družba, državljani in strokovnjaki manj zastopani.

Glede na ugotovitve iz raziskave je na mestu razmislek o nujnosti strukturnih sprememb, ki bi omogočile bolj vključujočo medijsko krajino, je dejal Vobič. Odločevalcem priporočajo, da zaostrijo medijske politike in regulacijo koncentracije lastništva.

Partnerji Festivala Naprej/Forward 2025 so Pro Plus, Delo, N1 Slovenija, RTV Slovenija, Slovenska tiskovna agencija, Večer, GO!2025, Atlantic Grupa, Nikon in Radenska Adriatic.